Jedro

Materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka je notarski zapis o izvensodni poravnavi o povrnitvi raznih vrst škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnikoma povrniti škodo, nastalo na njuni hiši zaradi izgradnje bencinske črpalke, ter jima povrniti škodo zaradi manjvrednosti njunega objekta, stoječega na parceli št. 713/2 vl. št. 115 k.o...

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke, pri tem pa popravilo izrek prvostopenjske sodbe tako, da je iz njega razvidno, da je z vmesno sodbo odločeno le o podlagi zahtevka, ne pa tudi o njegovi višini. Z izrekom vmesne sodbe je torej ugotovljeno, da po temelju obstoji utoževana obveznost tožene stranke do tožnikov.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V reviziji trdi, da gre za kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče izdalo vmesno sodbo in ugotovilo obveznost tožene stranke po temelju, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem. Že pred tem je sprejelo sklep, da mora tožeča stranka založiti predujem za izvedenca, ki bo škodo ugotovil in ocenil. Tožeča stranka pa predujma ni založila. Kršitve določb Zakona o pravdnem postopku se nanašajo na nepravilno uporabo materialnega prava. Obe sodišči sta upoštevali le določbe izvensodne poravnave pod točko 2.b, ne pa tistega stanja, ki je osnova za odločanje. Več kot jasno je, da z dejanji, ki jih je tožena stranka izvedla, ni nastala škoda, zapisana v točki 2.b izvensodne poravnave. Tako ni mogoče niti ugotoviti, ali obstoji temelj za odškodninsko odgovornost, kaj šele, da bi v nadaljevanju na osnovi take sodbe sodišče ugotavljalo škodo, ki sploh ni bila storjena. Tožeča stranka je dobila znesek 12.000.000 SIT v celoti poravnan, odškodnina v znesku 14.516.152 SIT pa ni utemeljena, saj zahteva tožeča stranka poravnavo škode, ki jo je dobila že plačano. Izvedenec ni ugotovil neke posebne škode, ki bi spadala v okvir škode, zapisane v izvensodni poravnavi. Tožnika nista dala popraviti hiše oziroma nista izkazovala, da bi se stanje hiše po poškodbah spremenilo, kar pomeni, da same materialne škode v bistvu ni bilo. Zato je razumeti in razlagati, da je škoda, ki je tožnikoma bila izplačana, obsegala vso drugo škodo. Izvedenec je od materialne škode ugotovil le manjše razpoke, ki bi lahko nastale zaradi dviganja zagatnic, vendar še za to škodo ni siguren. Vsekakor pa škode ni mogoče opredeliti po izvedenskem mnenju Jožeta Založnika, ki je nejasno in za odločitev sodišča nesprejemljivo, pa tudi nima nobene zveze z izvensodno poravnavo oziroma njeno točko 2.b. Tožena stranka pa je tudi samo eden od investitorjev nakupovalnega centra, za katerega je lokacijo izbrala Občina R. S. in zato ni mogoče kaznovati tretjega za grehe z izborom lokacije oziroma za nerešene sosedske odnose.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002).

Revizija ni utemeljena.

Uvodoma navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožena stranka ni konkretno pojasnila. V nadaljevanju zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, da je sodišče sprejelo sklep, da mora tožeča stranka založiti predujem za izvedenca, potem pa predujma ni založila, sodišče pa je brez tega dokaza izdalo vmesno sodbo, pa ni podana. Izvedbo dokazov odredi sodišče z dokaznim sklepom. V nadaljnjem teku pravde pa ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). Ravnanje sodišča zato ne predstavlja kršitve postopka. Za izdajo vmesne sodbe, torej za odločitev o temelju zahtevka, izvedensko mnenje ni bilo potrebno, ker je sodišče z drugimi dokazi ugotovilo obstoj škode, njena višina pa se bo ugotavljala v nadaljnjem postopku. Povsem napačna pa je še nadaljnja revizijska trditev, da se kršitve določb Zakona o pravdnem postopku nanašajo na nepravilno uporabo materialnega prava.

Materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka tožeče stranke je notarski zapis o izvensodni poravnavi z dne 24.7.1998. Razlogi obeh sodb o tem so pravilni. Tožena stranka se je v točki 2.b te poravnave zavezala poravnati tožnikoma "dosedaj znano škodo, nastalo na njunem stanovanjskem objektu iz naslova materialne škode in zmanjšane vrednosti stanovanjskega objekta". V točki 2.a pa se je tožena stranka skupaj z Občino R. S. in K. d.o.o. R. S. zavezala plačati tožnikoma 12.000.000 SIT v poravnavo škode iz naslova imisij in druge škode. Razmejitev med obveznostmi po obeh točkah sta nižji sodišči postavili na podlagi jasnega besedila poravnave in na podlagi ostalih izvedenih dokazov, ki sta jih skrbno ocenili. Točka 2.b poravnave vsebuje navedbe o škodi, ki jo mora tožena stranka poravnati poleg odškodnine 12.000.000 SIT iz točke 2.a.