Jedro

Poočitbo delitve in spremembe vrste rabe v zemljiški knjigi na podlagi naznanilnega lista, izdelanega v zvezi z opravljeno rekonstrukcijo ceste, je v zemljiški knjigi dopustno dovoliti samo na podlagi pravnomočne odločbe geodetskega organa, ker gre za vzdrževanje zemljiškega katastra po določbah čl. 24 - 32 ZZK.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo pri nepremičnini vl. št. 1008 k.o. ..., ki je zasebna lastnina pritožnice V. K., poočitbo delitve in spremembe vrste rabe parcele št. 356 dvorišče v izmeri 179 m2 in hiše v izmeri 118 m2 v parcelo št. 356/1 dvorišč 128 m2 in stanovanjska stavba 118 m2 in parcele št. 356/2 cesta v izmeri 51 m2. Proti sklepu se pritožuje V. K., ker se ne strinja z delitvenim načrtom. V svoji pritožbi navaja, da bo njeno dvorišče okrnjeno za 1/3 zemlje. Po tem dvorišču, kar ga ji bo še preostalo, pa ima pot še sestra na svojo parcelo. Že sedaj so preblizu ceste. Cesta se je širila samo proti njenemu zemljišču. Ko se je merilo, ji ni nihče pokazal, do kam bo segala cesta v njeno zemljišče. Če bi vedela, do kam bo cesta segala, bi ji morali omogočiti protihrupni zid, zamenjavo parcele s sestro in kanalizacijo za odtok vode.

Pritožba je utemeljena.

Podlaga izpodbijanega sklepa je naznanilni list brez številke za odmero rekonstruirane ceste štev. 371 na relaciji P. - Š.

Rekonstrukcija te ceste je bila izvedena v letu 1975. Naznanilni list je brez natančnega datuma in nosi datum december 1978. Sklicuje se na Zakon o zemljiškem katastru in na Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih parcel. V naznanilnem listu ni navedeno, ali in kdaj naj bi bila izvršena razgrnitev delilnega elaborata.

Naznanilnemu listu je priložena le skica oziroma delilni načrt, ki se sklicuje na naznanilni list št. 3/798-78. V spisu ni nobenih podatkov o tem, ali je bila lastnica parcele V. K., to je sedanja pritožnica, obveščena o postopku parcelacije in spremembe vrste rabe njene parcele, ali ji je bil naznanilni list predložen eventualno v naknadno potrditev in ali se je s tem strinjala ter to potrdila s svojim podpisom. V zvezi z naznanilnim listom tudi ni bila izdana nobena odločba pristojnega geodetskega organa.

Po mnenju pritožbenega sodišča gre v predmetni zadevi za vzdrževanje zemljiškega katastra, ki je opredeljeno v 4. poglavju Zakona o zemljiškem katastru (Ur.l.SRS št. 16/74 in 42/86 - v nadaljnjem besedilu: ZZK) in sicer v členih 24 do 32 zakona ter v nadaljevanju za usklajevanje stanja v zemljiškem katastru s stanjem v zemljiški knjigi. Po pravnem pravilu paragrafa št. 1 Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih se zemljiškoknjižna delitev zemljišč lahko izvrši samo na podlagi delitvenega načrta, ki pa mora ustrezati predpisom, ki veljajo za vzdrževanje katastra. Po določbi 31. člena ZZK je dolžan občinski geodetski organ sproti seznanjati sodišče o vseh spremembah v oštevilčbi, površini in vrsti rabe parcele, ki jih je ugotovil bodisi po prijavi ali zahtevi, bodisi po uradni dolžnosti. Po določbi 28. člena ZZK je v primeru rekonstrukcije ceste, za kar gre v predmetni zadevi, investitor dolžan na svoje stroške poskrbeti za izvršitev ustrezne parcelacije zemljišč zaradi izvedbe nastalih sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.

Ta zakonska določba sicer navaja primere razlastitve oziroma primere prisilnega prenosa pravice uporabe v zvezi z rekonstrukcijo komunikacij, vendar jo je po mnenju pritožbenega sodišča treba uporabiti tudi pri presoji predmetne zadeve, ker gre v stvari za dejanski odvzem dela zemljišča pritožnice iz njene posesti v zvezi z opravljeno rekonstrukcijo ceste v letu 1975. Po določbi 30. člena ZZK pa je občinski geodetski organ dolžan do 15. februarja naslednjega leta izvesti v zemljiško-katastrskem operatu vse spremembe glede vrste rabe, posestnih meja in parcelacije zemljišč in vse te spremembe prijaviti do 30. aprila. Navedene spremembe pa mora občinski geodetski organ ugotoviti z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo Slovenije. Taka odločba ni obvezna podlaga za ustrezen zemljiškoknjižni sklep, ki uskladi zemljiškoknjižno stanje s stanjem v zemljiškem katastru. Potrebna pa je po določbi 30. člena ZZK, ki jo je po mnenju pritožbenega sodišča treba uporabiti pri tej zadevi. Samo naznanilni list brez odločbe pa zadostuje na primer pri izdelavi novega zemljiškega katastra (členi 18 do 23 ZZK) ter pri ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja (členi 11 do 17 ZZK). Vendar pa mora biti tudi v tem primeru naznanilni list izdan oziroma izdelan v skladu z določbami ZZK.

Posestne meje s parcelacijo zajetih in novo osnovanih parcel pa se po določbi 2. odst. 27. člena ZZK ugotavljajo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah 14. do 17. člena tega zakona. Te določbe predvidevajo soglasje vseh navzočih lastnikov, ki morajo biti pravočasno in pravilno obveščeni o tem postopku, ali pa morajo vsaj naknadno podpisati ugotovitveni zapisnik in s tem izraziti svoje soglasje. Tak postopek pa, vsaj kot izhaja iz predloženega naznanilnega lista, v predmetni zadevi ni bil izpeljan. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso izpolnjeni vsi z zakonom predvideni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep tako spremenilo, da je zemljiškoknjižni predlog zavrnilo.