Jedro

Ker v postopku prisilne hospitalizacije nagrada ni določena v nespremenljivem znesku ali razponu, temveč je odvisna od vrednosti spornega predmeta, uporaba opombe 3 (5) tretjega dela ZOdvT, ki ureja zgolj znižanje nagrade za primere, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti ali v razponu, ne pride v poštev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 4. točki izreka spremeni tako, da se odvetnici T.P. prizna za stroške zastopanja še dodatni znesek 64,80 EUR, tako da se celotni stroški zastopanja odmerijo na 129,60 EUR.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je sodišče odvetnici T.P. priznalo stroške zastopanja v znesku 64,80 EUR, v presežku pa je njen predlog za odmero stroškov zagovornice pridržane osebe zavrnilo. Odločilo je, da se stroški za zastopanje izplačajo iz sredstev sodišča na odvetničin račun, odprt pri H., ko bo odvetnica izdala račun za opravljeno delo.

Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje odvetnica T. P. V pritožbi opozarja, da je sodišče napačno uporabilo opombo 3 (5) v tretjem delu tarife, ki pravi, da dobi določeni odvetnik, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti, polovico tako določene nagrade. Pri tarifni številki 3101 nagrada ni določena v nespremenljivi vrednosti, temveč s pomočjo količnika in se torej spreminja glede na vrednost spornega predmeta. Opomba 3 (5) se nanaša na tiste nagrade, ki so v tarifi označene s konkretnim – nespremenljivim zneskom. Zakonodajalec je namreč predvidel dva načina odmerjanja stroškov odvetnikom, ki so postavljeni ali določeni. Za nespremenljive zneske nagrade je predvidel polovične vrednosti takih nagrad, pri tistih, kjer je nagrada določena spremenljivo (v obliki količnika od osnove, ki se spreminja glede na vrednost spornega predmeta), pa je v 36. členu ZOdvT določil drugačne nižje osnove pri količniku 1,0. Pritožba je utemeljena.

V obravnavani nepravdni zadevi je sodišče po uradni dolžnosti pridržani osebi določilo zagovornico odvetnico T. P. Nagrado za odvetnico je sodišče odmerilo v skladu z določilom 36. člena ZOdvT, ki ureja odmero nagrade glede na vrednost predmeta, če se izplača iz državnega proračuna. Ob tem je določilo vrednost predmeta v skladu z 2. odstavkom 22. člena ZOdvT v višini 4.000,00 EUR in glede na navedeno odvetnici priznalo nagrado 108,00 EUR ob upoštevanju, da se je postopek zaključil pred vložitvijo vloge v postopku (tar.št. 3101 Odvetniške tarife: 135,00 EUR x 0,8), ta znesek pa je nadalje še znižalo na polovico s sklicevanjem na opombo 3 (5) tretjega dela Odvetniške tarife. Prav slednje znižanje pritožnica upravičeno graja, saj omenjena opomba ureja zgolj znižanje nagrade za primere, če so pri posamezni tarifni številki določene nagrade v nespremenljivi vrednosti ali v razponu. Tarifa takšne nagrade določa na primer v podpoglavjih, ki urejajo kolektivne delovne spore, nepravdne postopke po določbah ZGD, postopke pred ustavnim sodiščem, zemljiškoknjižne postopke itd. V obravnavani zadevi pa nagrada ni določena v nespremenljivem znesku ali razponu, temveč je odvisna od vrednosti spornega predmeta. V tem primeru posebno nižjo nagrado za zagovornike po uradni dolžnosti ureja 36. člen ZOdvT. Napačno je torej stališče sodišča prve stopnje, da je nagrada v obravnavani zadevi določena v nespremenljivi vrednosti, saj je določena v količniku, odvisno od vrednosti spornega predmeta, ta vrednost pa se po 2. odstavku 22. člena ZOdvT lahko zniža ali zviša. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo opombo 3(5) iz tretjega dela ZOdvT, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, tako da je odvetnici priznalo neznižani znesek stroškov zastopanja v skupni vrednosti 129,60 EUR (108,00 EUR + 20 % DDV) na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.