Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper odločitev višjega sodišča o zavezanosti tožnika za plačilo sodne takse v pritožbenem postopku, glede na določbe ZKP, ni mogoče vložiti pritožbe. Zato po presoji sodišča tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sporno odločitev ne bi mogel uspeti, kar pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Tožba se zavrne.
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 20. 3. 2014 v zvezi s kazenskim postopkom, ki se je vodil pred Višjim sodiščem v Kopru, opr. št. II Kp 61248/2011. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnik s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. II K 61238/2011 z dne 28. 5. 2013, spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj, zaradi česar mu je bila izrečena enotna kazen eno leto in deset mesecev zapora. Zoper obsodilni del se je tožnik pritožil, Višje sodišče v Kopru pa je s sodbo II Kp 61248/2011 z dne 6. 2. 2014 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v 2. točki izreka pa je obdolžencu naložilo obveznost plačila sodne takse. Tožnik v prošnji za dodelitev BPP pojasnjuje, da je brez denarja in da ne more več plačevati zagovornika, kateremu je dolžan vsaj še 1.000,00 EUR. Na službo za BPP se je obrnil, ker potrebuje pravno pomoč, saj ne more plačati sodne takse, ki mu jo je naložilo pritožbeno sodišče s sodbo in ne ve, kako bo poplačal odškodninski zahtevek, ki ga oškodovanka v predmetnem kazenskem postopku zahteva od njega. Zanima ga, kako naj se pritoži zoper odločitev o sodnih taksah.
Toženka ugotavlja, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki, kot jo zahteva tožnik, niso podani pogoji. Ugotavlja, da je odločitev višjega sodišča o sodnih taksah pravnomočna in pritožba ni več mogoča, zato lahko tožnik zoper navedeno odločitev poda zgolj predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks v okviru kazenskega postopka pred višjim sodiščem. Odločbo je utemeljila na 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in ni ugotavljala finančnega položaja tožnika.
Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi opisuje svoje slabo materialno stanje. Ne strinja se z ugotovitvijo višjega sodišča, da materialno zelo dobro stoji. Navaja, da je prosil le za pravno pomoč, kako naj se pritoži oziroma kaj naj stori. Navaja, da že sojenje samo ni bilo pravično, da je priložil vso zahtevano dokumentacijo in da je dolžnost organa za BPP, da ljudem, ki si ne morejo plačati odvetnikov in druge pravne pomoči, pomaga.
Tožba ni utemeljena.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
Po navedeni določbi se pri presoji presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka).
Iz obrazložitve odločbe smiselno izhaja, da tožnik uveljavlja BPP predvsem zaradi vložitve pritožbe zoper odločitev višjega sodišča, po kateri je zavezan plačati sodno takso v pritožbenem postopku. Meni namreč, da je dejansko stanje, na katerem ta odločitev temelji (da tožnikove premoženjske razmere niso tako slabe, da bi ga opravičevale plačila sodne takse v pritožbenem postopku), ugotovljeno napačno.
Glede na prvi odstavek 98. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki določa, da o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 tega zakona, se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da zoper sporno odločitev višjega sodišča o zavezanosti tožnika za plačilo sodne takse v pritožbenem postopku ni mogoče vložiti pritožbe. Zato tudi po presoji sodišča tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sporno odločitev ne bi mogel uspeti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Tožnik bi odločitev višjega sodišča o njegovi dolžnosti plačila sodne takse v pritožbenem postopku lahko izpodbijal kvečjemu z izrednim pravnim sredstvom, zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar uveljavlja tožnik (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.