Jedro

Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje in da za izdajo vtoževanih računov upnik nima pravne podlage, saj nista bila v poslovnem razmerju. Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in obstoj terjatve bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 22.02.2000 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 17.01.2000 v 2. točki izreka in odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pravdnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razloga napačne uporabe materialnega prava in pravil postopka. Navedel je, da dolžnik ugovora pasivne legitimacije ni dokazal. Ponudil je le dokaz z zaslišanjem direktorice, ki je ugovor tudi podpisala in kaj drugega o zadevi tudi ob zaslišanju ne bi izpovedala. Očitno želi zastopnica dolžnika zavleči postopek. Ugovorne navedbe, da ničesar ne dolguje, da ni podlage za izdajo vtoževanih računov in da z upnikom ni v poslovnem razmerju, niso resnične. Med strankama je bila sklenjena ustna pogodba o poslovnem sodelovanju, ki je bila z upnikove strani tudi v celoti realizirana. Za dolžnika je opravil špediterske posle pri štirih uvozih. Glede na to, da dolžnik zanika poslovno razmerje, je pritožbi priložil žigosano in s strani zakonite zastopnice dolžnika podpisano naročilo. Dolžnik svojega ugovora ni obrazložil v skladu s 5. odst. 62. člena v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je glede na vsebino upnikove pritožbe preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Glede na določbo 2. odst. 53. člena ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer je ugovor neobrazložen in je kot tak, po navedenem določilu ZIZ, neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje in da za izdajo vtoževanih računov upnik nima pravne podlage, saj nista bila v poslovnem razmerju. Z navedenimi dejstvi je dolžnik obrazloženo oporekal obstoju terjatve.

Zatrjevanih t.i. negativnih dejstev že po naravi stvari ne more dokazovati. Obstoj poslovnega razmerja med strankama bo moral dokazovati upnik. Vendar pa obstoja poslovnega razmerja in iz njega izvirajoče terjatve, ki jo je na podlagi verodostojnih listin uveljavljal v tem izvršilnem postopku, upnik ne more dokazovati v izvršilnem, temveč bo to moral storiti v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika pravilno štelo za utemeljenega in je zato odločitev, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.

Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).