Jedro

Vprašanje, ali je sodišče postavilo previsok prag za priznanje denarne odškodnine, je presplošno, preširoko in zato ne pomeni konkretnega pravnega vprašanja v smislu četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju (v delu, ki je pomemben za predlog za dopustitev revizije) ugodilo zahtevku za plačilo 9.700 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila. Ugotovilo je, da je toženka v svojih člankih (v letu 1997 in v letu 2007) objavila točne informacije o umorih, ki jih je zagrešil tožnik leta 1966 in za katere je prestal zaporno kazen, njegova obsodba pa je bila iz kazenske evidence izbrisana. S tem, da je objavila njegovo (polno) ime in priimek (razkrila njegovo identiteto) v povezavi s petkratnim umorom, je (protipravno) posegla v njegovo pravico do zasebnosti.

2. Sodišče druge stopnje je po izvedeni obravnavi ugodilo toženkini pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je toženka sicer protipravno posegla v tožnikovo pravico do zasebnosti s tem, ko je navedla njegovo polno ime in priimek v povezavi s petkratnim umorom leta 1966, da pa tožnik ni uspel dokazati dejstev glede škode (da je pretrpel duševne bolečine določene stopnje in intenzitete) in dejstev glede vzročne zveze (da je ravnanje toženke vzrok za nastalo škodo).

3. Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil predlog za dopustitev revizije. Navedel je, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Sodišče druge stopnje je postavilo previsok prag za priznanje denarne odškodnine v skladu z 200. členom Zakona o obligacijskih razmerjih oz. 179. členom Obligacijskega zakonika. Večkratno pisanje toženke ima znake očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja. Trdi, da je prag duševnih bolečin odvisen od objavljenega članka. Navedba iz članka »najhujši slovenski množični morilec« je objektivno taka, da vzbuja odpor in zavračanje okolja. Življenjsko nesprejemljivo bi bilo, da bi moral tožnik o svojem dejanju pripovedovati v okolju, kjer živi, s čimer bi preprečil obsojanje okolja. Tožnik je prav zato spremenil svoje okolje. Sodišče je protispisno tolmačilo psihološko poročilo s 4. 7. 2002. Prezrta je tožnikova izpovedba, da hoče toženka s pisanjem doseči, da bi tožnik storil samomor. Protispisna je navedba, da je vsebina članka resnična. Pisanje toženke mu očita hujšo kvalifikacijo dejanja od one, za katero je bil obsojen (brez navedbe bistveno zmanjšane prištevnosti in okoliščine, da je dejanje storil kot mlajši polnoletnik ter olajševalnih okoliščin).

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

6. Tožnik navedenim formalnim pogojem ni zadostil, saj ni konkretno in natančno opredelil spornega pravnega vprašanja. Vprašanje, ali je sodišče postavilo previsok prag za priznanje denarne odškodnine, je presplošno, preširoko in zato ne pomeni konkretnega pravnega vprašanja v smislu četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Kot izhaja iz povzetka navedb, tožnik niti navedb, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot zatrjevanje kršitve določb postopka, ni opredelil v skladu z opisanimi zahtevami ZPP. Poleg tega tožnik zatrjevano napačno odločitev pritožbenega sodišča napada tudi s trditvami, ki jih je mogoče razumeti kot izpodbijanje dejanskih ugotovitev. Ker zaradi navedenega predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).