Jedro

Proces sprejemanja dokazne ocene je zaključen šele, ko se dokazni postopek sklene. Šele tedaj sprejme sodnik v sodbi dokazno oceno, ki sledi metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitki glede spremenjene dokazne ocene niso utemeljeni, saj sodišče sprejme dokazno oceno v meritorni odločbi, ko oceni vse izvedene dokaze skupaj in vsakega posebej ter nato odloči na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodnik pa tudi ni vezan na dokazno oceno sodišča v prejšnjem sojenju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato lahko (ponovno) naredilo dokazno oceno izvedenih dokazov ter glede obsega škode, ki je nastala kot posledica škodnega dogodka, izvedene dokaze presodilo drugače kot v prejšnjem sojenju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.198,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 303,64 EUR od 25. 3. 2010 do plačila in od zneska 2.895,00 EUR od 25. 9. 2010 do plačila (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek v znesku 4.639,87 EUR je zavrnilo kot neutemeljen (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo še plačilo stroškov tega postopka v znesku 773,78 EUR v paricijskem roku petnajst dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v II. in III. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo tretjič. Sodbo sodišča prve stopnje z dne 5. 9. 2017, s katero je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, je pritožbeno sodišče z vmesno sodbo in sklepom I Cpg 252/2018 z dne 9. 5. 2018 delno spremenilo tako, da je razsodilo, da je zahtevek po temelju utemeljen, po višini in glede stroškov postopka pa je sodbo prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku se je sodišče prve stopnje ukvarjalo samo še z vprašanjem, katere poškodbe na šotoru so nastale kot posledica škodnega dogodka, ter z višino škode. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da sta bili zaradi škodnega dogodka z dne 22. 3. 2010 delno poškodovani konstrukcija in platno šotora, ki ga je imela v najemu tožeča stranka in je bil namenjen zaščiti arheološkega najdišča na gradbišču. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je zaradi obravnavanega škodnega dogodka prišlo do poškodb štirih aluminijastih letev, čelnega nosilca ter delov platna. Presodilo je, da so tožeči stranki v zvezi s škodnim dogodkom nastali stroški popravila šotora v višini 2.895,00 EUR. Poleg tega je tožeči stranki priznalo še stroške montaže in demontaže v znesku 303,64 EUR.

6. Tožeča stranka v pritožbi očita sodišču, da je bila dokazna ocena sodišča v prejšnjem sojenju drugačna (kot je posredno razvidna iz sklepa z dne 21. 4. 2017, s katerim je sodišče izvedencu naložilo izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja), da je bil izvedenec vezan na dokazno oceno sodišča, pa je kljub temu na lastno pest drugače ocenil dejstva, nato pa se je sodišče v izpodbijani sodbi oprlo na ta izračun izvedenca, torej na izvedenčevo (in ne lastno) dokazno oceno. V zvezi s tem očitkom je treba pojasniti, da tekom postopka nastaja pri sodniku „delovna dokazna ocena.“ Proces sprejemanja dokazne ocene je zaključen šele, ko se dokazni postopek sklene. Šele tedaj sprejme sodnik v sodbi dokazno oceno, ki sledi metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitki glede spremenjene dokazne ocene niso utemeljeni, saj sodišče sprejme dokazno oceno v meritorni odločbi, ko oceni vse izvedene dokaze skupaj in vsakega posebej ter nato odloči na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodnik pa tudi ni vezan na dokazno oceno sodišča v prejšnjem sojenju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato lahko (ponovno) naredilo dokazno oceno izvedenih dokazov ter glede obsega škode, ki je nastala kot posledica škodnega dogodka, izvedene dokaze presodilo drugače kot v prejšnjem sojenju.

7. Tožena stranka pripomb na Dopolnilno izvedensko mnenje ni podala. Vendar pa po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka odsotnosti pripomb pripisuje napačen pomen, saj zaradi tega izračun po Tabeli 1 ne predstavlja neprerekanega dejstva. Neutemeljeno je sklicevanje tožeče stranke na drugi odstavek 214. člena ZPP, saj je tožena stranka obsegu škode v zvezi s škodnim dogodkom ugovarjala ves čas postopka. Izvedenec je sodišču v Dopolnilnem izvedenskem mnenju nato ponudil dva obračuna (po Tabeli 1 in Tabeli 2) in tožena stranka je očitno kot pravilen sprejela izračun škode po Tabeli 2, saj se tudi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožila.

8. Izvedenec je v Dopolnilnem izvedenskem mnenju pripravil dva različna izračuna in v vsakem od njih upošteval različen obsega potrebnega popravila v zvezi s škodnim dogodkom. V Tabeli 1 je tako izvedenec sodišču ponudil obračun v znesku 7.883,00 EUR, v Tabeli 2 pa je sodišču ponudil izračun v znesku 2.895,00 EUR. Izdelave dveh obračunov mu sodišče res ni naložilo, vendar pa je iz navedenega razvidno, da je izvedenec odločitev o obsegu popravila, ki je bil v zvezi s škodnim dogodkom, tako prepustil sodišču. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo izračun po Tabeli 2 ter v tej tabeli upoštevan obseg poškodovanih delov na podlagi svoje dokazne ocene vseh izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje je presojalo izpovedbe zakonitih zastopnikov ter prič, ki pa v izpovedbah niso bili konkretni ali pa ob dogodku niso bili prisotni. Dokazno oceno je zato sodišče oprlo na zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki je navedel svoj seznam potrebnih popravil ter le-tega primerjalo s poškodovanimi deli, navedenimi v Tabeli 2. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje štelo, da je tožeča stranka dokazala, da so bili zaradi škodnega dogodka poškodovani zgolj deli šotora, navedeni v Tabeli 2. 9. Tožeča stranka s pritožbo ne more omajati dokazne ocene sodišča prve stopnje s sklicevanjem na zaslišanje priče J. P., saj ta ob škodnem dogodku ni bil prisoten. J. P. je zato lahko izpovedal le v zvezi s tem, kateri deli so bili zamenjani, ne pa tudi o tem, kateri deli so bili poškodovani zaradi škodnega dogodka z dne 22. 3. 2010. Trditveno in dokazno breme glede obeh sklopov vzročne zveze (vzročne zveze med ravnanjem odgovorne osebe in škodnim dogodkom ter vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnimi pojavnimi oblikami škode) je bilo na tožeči stranki. Da bi tožeča stranka v postopku uspela, bi torej morala dokazati ne le to, da ji je nastala škoda v višini računov, ki jih je plačala družbi A. d. o. o. za popravilo predmetnega šotora, temveč tudi to, da ji je škoda v celotnem zatrjevanem obsegu nastala kot posledica škodnega dogodka z dne 22. 3. 2010. Tožeča stranka pa tega, da bi na šotoru prav zaradi škodnega dogodka nastale vse poškodbe, ni dokazala, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Dokazne ocene sodišča prve stopnje torej tožeča stranka tudi s pritožbo ni uspela izpodbiti. Ker je sodišče prve stopnje glede ugotavljanja vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo izvedlo predlagane dokaze ter dokazno oceno sprejelo po izvedenem dokaznem postopku, je bilo sklicevanje na 216. člen ZPP sicer nepotrebno, ni pa vplivalo na rezultat sojenja.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek tožeče stranke, da sodišče prve stopnje ugotovitev izvedenca o ceni originalnih nadomestnih delov ni upoštevalo. Iz pojasnil k Tabelama 1 in 2, ki sta vsebovani v Dopolnilnem mnenju izvedenca, je namreč razvidno, da je izvedenec obračun po obeh tabelah pripravil na podlagi cenika iz leta 2008. Prvotnemu mnenju izvedenca je namreč tožeča stranka očitala, da je upošteval podatke o vrednosti nadomestnih delih drugih neprimerljivih šotorov. V spis je nato s pripombami na mnenje predložila cenik nadomestnih delov proizvajalke konkretnega šotora ter predlagala, da izvedenec izvid in mnenje izdela ob upoštevanju teh podatkov. Pripombo je sodišče upoštevalo in izvedencu (v sklepu z dne 21. 4. 2017) naložilo izračun stroškov popravila konkretnega šotora po ceniku proizvajalca. Izvedenec je tako oba izračuna pa Tabelah 1 in 2 v Dopolnilnem mnenju naredil ob upoštevanju cen po tem ceniku.

11. Drugi očitki procesnih kršitev so prav tako neutemeljeni. Tožeča stranka ne podaja trditev, ki bi utemeljevale kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep, s katerim je sodišče izvedencu naložilo izdelavo izvedenskega izvida in mnenja, namreč ne predstavlja dokazne listine niti zapisnika o izvedbi dokazov, zato že iz tega razloga uveljavljena procesna kršitev ni podana. V zvezi z zaslišanjem J. P. pa tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, o čemer je pritožbeno sodišče že navedlo razloge.

12. Po presoji pritožbenega sodišča pa pritožbi tudi ni mogoče pritrditi v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je o stroških odločalo ob upoštevanju temeljnega načela uspeha v pravdi ter tako tožeči stranki naložilo, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Pravilno je sklenilo, da je odločilno načelo končnega uspeha in ugotovilo, da je uspeh tožeče stranke v pravdi znašal 37,08%. Za ločevanje na uspeh po temelju in po višini zahtevka v določbah ZPP ni podlage. Sodna praksa, ki pa je takšno ločeno vrednotenje v preteklosti dopuščala, pa je nastala v zvezi z odmero odškodnine za nematerialno škodo, ne pa glede odškodnine za materialno škodo.

13. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu sodbe sodišča prve stopnje ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

14. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa je presodilo, da je tudi tožena stranka dolžna sama nositi svoje stroške za odgovor na pritožbo, saj ti stroški za pravdo niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožena stranka je namreč v odgovoru na pritožbo zgolj ponovila svoje navedbe, ki jih je podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje.