Jedro

V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati oziroma kupovati električno energijo, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je zatrjevala, da naj bi pravdni stranki avgusta 2008 sklenili Pogodbo št. 6 o prodaji in nakupu električne energije za leti 2010 in 2011 (v nadaljevanju tudi Pogodba), s katero naj bi se dogovorili, da bo tožeča stranka prodajala, tožena stranka pa kupovala električno energijo na merilnih mestih, navedenih v 2. točki Pogodbe, in sicer v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2011. Pravdni stranki naj bi v Pogodbi določili tudi zakupljene letne količine energije za posamezno leto in cene.

2. Tožeča stranka je nadalje zatrjevala, da naj bi tožena stranka kasneje odstopila od Pogodbe oziroma da naj bi zaradi okoliščin na strani tožene stranke prišlo do menjave dobavitelja na merilnih mestih, za katera je bila sklenjena Pogodba. Tožeča stranka naj bi bila zato prisiljena prodati že zakupljeno električno energijo po nižji ceni naprej. Nastala naj bi ji škoda, povračilo katere vtožuje v tem postopku. Tožeča stranka se je pri tem sklicevala na točko 10.5 Pogodbe. Tožena stranka je nasprotno menila, da naj bi v obravnavanem primeru prišla v poštev zgolj točka 10.4 Pogodbe.

3. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko za plačilo razlike med ceno, določeno za električno energijo v Pogodbi št. 6 o prodaji in nakupu električne energije, in ceno, po kateri je tožeča stranka s Kupoprodajno pogodbo št. 1 prodala električno energijo (ki je predmet Pogodbe št. 6), po temelju utemeljen. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 208.086,86 EUR z zamudnimi obrestmi zavrnilo.

4. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Pravdni stranki sta sklenili Pogodbo št. 6 o prodaji in nakupu električne energije za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2011. - Točka 10.4 Pogodbe se glasi: „V primeru statusne spremembe merilnega mesta ali spremembe uporabnika tega merilnega mesta, za pogodbeni stranki prenehajo vse pravice in obveznosti v zvezi z le-tem merilnim mestom z dnem izvedbe te spremembe s strani pristojnega sistemskega operaterja. Kupec pa mora poravnati vse finančne obveznosti, ki nastanejo do dneva prenehanja pogodbenih določil za to merilno mesto iz naslova uporabe le-tega.“ - Točka 10.5 Pogodbe se glasi: „V kolikor kupec odstopi od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka, je dolžan prodajalcu za svoje pogodbene količine od datuma odpovedi pogodbe do izteka pogodbenega roka povrniti razliko med ceno iz te pogodbe in ceno, po kateri uspe prodajalec na trgu prodati energijo, ki je predmet odpovedi pogodbe.“ Presoja sodišč prve in druge stopnje

7. Po presoji sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku po temelju ugodilo, je prišlo do spremembe uporabnika merilnega mesta, vendar pa naj gola sprememba uporabnika ne bi mogla pomeniti prenehanja pogodbe o prodaji in nakupu električne energije. Točka 10.4 Pogodbe naj bi se nanašala na situacijo, ko se pogodbeno razmerje, ki ga je sklenil en uporabnik merilnega mesta, pod enakimi pogodbenimi pogoji nadaljuje z naslednjim uporabnikom istega merilnega mesta, če je podana njegova volja za nadaljevanje tega razmerja. Če nasprotno soglasje novega uporabnika ni podano, naj bi dosedanji uporabnik moral odstopiti od pogodbe. Položaj naj bi bil v tem primeru enak položaju, ko se uporabnik merilnega mesta ne spremeni, a se po volji uporabnika spremeni dobavitelj električne energije. Od pogodbe lahko odstopi po točki 10.5 Pogodbe, ki določa tudi pravne posledice odstopa. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka odstopila od Pogodbe oziroma da so podani vsi elementi poslovne odškodninske odgovornosti tožene stranke (med drugim glej 43., 51., 52., 56. - 58. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

8. Sodišče druge stopnje, ki je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, je izpostavilo, da naj bi točki 10.4 in 10.5 Pogodbe urejali dve povsem različni situaciji. Točka 10.4 Pogodbe naj bi urejala situacijo, ko pride do kakršne koli spremembe uporabnika merilnega mesta, medtem ko naj bi točka 10.5 Pogodbe urejala posledice v primeru, da bi se kupec odločil odstopiti od Pogodbe. Poudarilo je, da naj ne bi nobeno pogodbeno določilo določalo, da do posledice iz točke 10.4 pride le, če se nov uporabnik merilnega mesta odloči nadaljevati pogodbeno razmerje z dobaviteljem električne energije (tj. tožečo stranko), in da v primeru, ko se nov uporabnik za nadaljevanje Pogodbe ne odloči, kupca (tj. toženo stranko) doletijo posledice iz 10.5 točke Pogodbe. Točke 10.4 Pogodbe naj ne bi bilo mogoče razlagati v kontekstu točke 10.5 Pogodbe. Če naj bi enaka posledica, kot je predvidena v točki 10.5 Pogodbe (tj. plačilo razlike), toženo stranko doletela tudi v primeru spremembe uporabnika merilnih mest, ki ne želi nadaljevati pogodbenega razmerja s prodajalcem električne energije, bi moralo biti to posebej navedeno. Takšnega določila pa naj v Pogodbi ne bi bilo.

9. Točko 10.4 Pogodbe je treba po stališču sodišča druge stopnje uporabiti tako, kot se glasi. Edini možen zaključek naj bi bil, da točka 10.4 ureja vse situacije, ko pride do spremembe uporabnika, ne glede na to, ali se Pogodba z novim uporabnikom nadaljuje ali ne. Posledično naj bi točka 10.4 Pogodbe urejala tudi situacijo, kot je nastala med pravdnima strankama. Ker naj bi prišlo do spremembe uporabnika (v tem delu je pritrdilo presoji sodišča prve stopnje), ker naj vprašanje nadaljevanja Pogodbe z drugo stranko ne bi bilo relevantno in ker se Pogodba sploh ni začela izvrševati, je sodišče druge stopnje zaključilo, da je tožena stranka na podlagi točke 10.4 Pogodbe, ki naj bi bila v obravnavanem sporu edina uporabljiva, prosta obveznosti in tožeči stranki ne dolguje ničesar (glej 6.-8. točko obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

Revizijske navedbe

10. Tožeča stranka v reviziji očita, da naj bi sodišče druge stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 10.5. točke Pogodbe. Glede vprašanja zamenjave uporabnika merilnega mesta naj bi bil zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za spremembo uporabnika; tako naj v obravnavanem primeru niti ne bi šlo za položaj, ki bi ga bilo mogoče presojati po določbi 10.4. točke Pogodbe. Glede razlage določbe točke 10.4 Pogodbe izpostavlja, da naj bi bila v obravnavanem primeru ključna razlika med distribucijo električne energije (14. točka prvega odstavka 4. člena Energetskega zakona, v nadaljevanju EZ) in dobavo električne energije (17. točka prvega odstavka 4. člena EZ). V primeru Pogodbe naj bi tožeča stranka nastopala kot prodajalec električne energije, hkrati pa kot subjekt, ki prek svojega omrežja kupcem zagotavlja distribucijo kupljene energije kateregakoli prodajalca. Po njenem mnenju naj bi se točka 10.4 člena Pogodbe nanašala samo na vprašanje distribucije električne energije in s tem povezanimi pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, ki so vezane na merilno mesto, ne pa na pravice in obveznosti glede nakupa in plačila električne energije po Pogodbi. Na to naj bi jasno kazala zlasti zadnja poved te točke, ki izrecno omenja plačilo iz naslova uporabe merilnega mesta, kar z nakupom električne energije nima nobene neposredne zveze; z njim naj bi bila povezana le toliko, da naj bi šlo za pogodbeno določeno končno predajno mesto kupljene energije. Glede razmerja med točkama 10.4 in 10.5 Pogodbe tožeča stranka meni, da se ti določbi medsebojno ne izključujeta ter da sta z njima določeni dve različni skupini posledic, ene naj bi bile vezane na distribucijo, druge pa na dobavo električne energije. Sklepno tožeča stranka v reviziji meni, da je tožena stranka odstopila od pogodbe in da bi moralo sodišče druge stopnje uporabiti določbo točke 10.5 Pogodbe.

Presoja utemeljenosti revizije

11. Revizija je utemeljena.

12. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da v primeru, ko nastopi položaj iz 10.4. točke Pogodbe (i.e. sprememba uporabnika merilnega mesta), za pogodbeni stranki prenehajo obveznosti[, ki sta jih prevzeli s Pogodbo]. Uporaba druge pravne podlage za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka naj [zato] ne bi prišla v poštev.

13. Tožeča stranka v reviziji utemeljeno opozarja, da je takšno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje zmotno.

14. Pogodbeni stranki naj bi se s Pogodbo št. 6 o prodaji in nakupu električne energije za leti 2010 in 2011 zavezali, da bosta v dogovorjenem obdobju prodali oziroma kupili dogovorjeno količino električne energije po dogovorjeni ceni. V Pogodbi naj bi določili merilna mesta, kjer naj bi prodajalec (tožeča stranka) prodajal, kupec (tožena stranka) pa kupoval električno energijo (2. člen Pogodbe). V primeru, ko je pogodbeno vnaprej dogovorjena prodaja oziroma nakup dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni, merilna mesta praviloma predstavljajo zgolj način oziroma kraj izpolnitve obveznosti, ki je prevzeta s pogodbo o prodaji in nakupu električne energije. Mogoče si je zamisliti položaj, ko v času izvrševanja pogodbe o prodaji in nakupu (dogovorjene količine) električne energije iz različnih razlogov pride do sprememb na merilnih mestih oziroma do spremembe merilnih mest, na katerih se prodaja oziroma kupuje električna energija. Takšen položaj sta predvideli tudi pogodbeni stranki v obravnavanem primeru, ko sta npr. v točki 10.4 Pogodbe uredili določene posledice za primer, ko pride do spremembe uporabnika merilnega mesta, saj po izvedbi te spremembe s strani pristojnega sistemskega operaterja pogodbeni stranki na tem merilnem mestu ne moreta več izpolnjevati pogodbeno dogovorjenih obveznosti (predmeta obveznosti ne moreta več izročiti oziroma prevzeti).

15. Sodišče druge stopnje ima prav, ko pravi, da je treba določbo 10.4. točke Pogodbe uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Prav tako ima prav, da za uporabo te pogodbene določbe vprašanje nadaljevanja Pogodbe z novim uporabnikom merilnega mesta ni relevantno. Vendar pa v nadaljevanju spregleda, da v skladu s to pogodbeno določbo v primeru spremembe uporabnika merilnega mesta prenehajo vse pravice in obveznosti le „v zvezi z le-tem merilnim mestom,“ ne pa pogodbeno dogovorjene pravice in obveznosti kot take. V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati električno energijo na tem merilnem mestu oziroma obveznost kupovati električno energijo na tem merilnem mestu, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni, kot naj bi izhajala iz Pogodbe.

16. Ker na podlagi določbe 10.4. točke Pogodbe v primeru spremembe uporabnika merilnega mesta ne prenehajo pogodbeno dogovorjene pravice in obveznosti pogodbenih strank (glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni), morebitna uporabljivost določbe 10.4. točke Pogodbe v obravnavanem primeru ne izključuje možnosti utemeljenosti tožbenega zahtevka na drugi pravni podlagi. Konkretno tožeča stranka v reviziji meni, da naj bi bil njen tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi določbe 10.5. točke Pogodbe, sodišče druge stopnje pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava utemeljenosti tožbenega zahtevka z vidika te pravne podlage ni preizkusilo.

Odločitev o reviziji

17. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

18. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče druge stopnje materialno pravo zmotno uporabilo in da je pritožba tožene stranka zato ostala neizčrpana, je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP, I. točka izreka).

19. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).