Jedro

Namen zavarovanja je dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe in na njo vezanega notarskega zapisa do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi, tudi upoštevajoč sodbo SEU C-287/22, ker bosta imela tožnika tudi v primeru, če bo toženka kljub izdani začasni odredbi s terjatvami razpolagala oz. jih poskušala izterjati v izvršilnem postopku, na podlagi v tem postopku izdane začasne odredbe zagotovljeno ustrezno pravno varstvo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začasno zadrži do pravnomočnega končanja tega spora učinkovanje Pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu št. 000 z dne 7. 12. 2007 in notarskega zapisa Kreditne pogodbe št. 000 z dne 7. 12. 2007 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve notarke A. A. SV 1294/07 z dne 11. 12. 2007, ki so bili sklenjeni med tožnikoma in toženko (I), da se v preostalem delu (prepoved toženki, da razpolaga s terjatvami po Pogodbi o dolgoročnem deviznem kreditu in notarskem zapisu kreditne pogodbe in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve SV 1294/07, da te terjatve izterjuje v izvršilnem postopku zoper tožnika ali uveljavlja kakršno koli drugačno poplačilo teh terjatev in da se v primeru kršitve toženki izreče denarne kazni v višini 50.000,00 EUR) predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (II), da ima ta sklep učinek sklepa o izvršbi (III), da so stroški izdaje začasne odredbe nadaljnji pravdni stroški (IV).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Tožnika vlagata pritožbo zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ter pravice do enakega varstva pravic v postopku pred sodišči in drugimi državnimi organi iz 22. člena Ustave. Tožnika predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi tudi v izpodbijanem delu. Tožnika zahtevata tudi, da jima toženka povrne pritožbene stroške.

3.Tožnika sta zahtevala izdajo začasne odredbe z vsebino, da se toženki prepove razpolaganje s terjatvami in njihovo izterjavo ter kakršno koli drugačno poplačilo teh terjatev na podlagi pravnih poslov, ki predstavljajo izvršilni naslov in katerih učinkovanje je bilo začasno zadržano do pravnomočnega končanja tega pravdnega postopka, kot tudi, da se toženki izreče denarna kazen v primeru kršitve navedene prepovedi. V primeru take začasne odredbe mora sklep o začasni odredbi vsebovati določilo o denarni kazni za primer njene kršitve, kot to določa drugi odstavek 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Razlogi sodišča, s katerimi je v tem delu zavrnilo predlog z začasno odredbo, so zmotni in v nasprotju s sodno prakso.

4.Če tožnika ne bi predlagala ustreznega izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe, ne bi bilo podlage za njeno izdajo niti v delu, v katerem je bilo predlogu ugodeno, ker zgolj z zadržanjem učinkovanja pravnih poslov, ki predstavljajo izvršilni naslov, ne bi bilo mogoče doseči namena zavarovanja takšne ureditvene začasne odredbe v skladu z določilom, da ima sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Toženka bi lahko zoper tožnika predlagala izvršbo in bi se tožnika izvršbi lahko upirala le z ugovorom v izvršilnem postopku, zoper toženko pa ne bi bilo mogoče doseči prisilne izvršitve začasne odredbe, da bi opustila izterjavo terjatve v izvršilnem postopku, če toženka ne bi upoštevala začasne odredbe v tistem delu, v katerem ji je sodišče ugodilo.

Odgovor na pritožbo

5.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Presoja utemeljenosti pritožbe

6.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

7.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

8.Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je namen zavarovanja v tovrstnih zadevah dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe in na njo vezanega notarskega zapisa do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi, tudi upoštevajoč sodbo SEU C-287/22, ker bosta imela tožnika tudi v primeru, če bo toženka kljub izdani začasni odredbi s terjatvami razpolagala oziroma jih poskušala izterjati v izvršilnem postopku, na podlagi v tem postopku izdane začasne odredbe zagotovljeno ustrezno pravno varstvo.

9.Te ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v večinski sodni praksi višjih sodišč, ki so bila izdana pred in po izdaji izpodbijanega sklepa.

Pritožbeno sodišče je v zadevi II Cp 1129/2024 pojasnilo, da "začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe učinkuje na zapadlost terjatve, kar zadošča za zagotovitev polnega učinka končne meritorne odločitve, hkrati pa je s tem tudi vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bil tožnik, če nepoštenih pogojev ne bi bilo, kot to zahtevata Direktiva Sveta 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah in sodba Sodišča Evropske unije (SEU) C-287/22 z dne 15. 6. 2023 RJ proti Getin Noble Bank S.A. Zaradi začasnega zadržanja učinkovanja kreditne pogodbe obroki kredita od izdaje začasne odredbe ne zapadejo več v plačilo in jih tožniku ni treba plačevati. Že iz tega razloga toženka začasno ne more ničesar izterjevati od tožnikov, niti s temi terjatvami ne more razpolagati oziroma uresničiti odstopnega upravičenja zaradi neplačila obrokov. Če bi toženka razpolagala s terjatvami ali bi jih v okviru izvajanja svoje ustavne pravice do sodnega varstva (ki jo lahko omejita le Ustava RS ali zakon, ne pa tudi začasna odredba) poskušala izterjati v izvršilnem postopku, ima tožnik že na podlagi izdane začasne odredbe na voljo zadostne procesne varovalke (možnost ugovora, odloga izvršbe ali nasprotne izvršbe), ki so predpisane z zakonom. Zavarovanje terjatve se namreč dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za njeno zavarovanje (3. člen ZIZ)." Tem stališčem je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS, ki je v zadevi II Ips 10/2025 pojasnilo, da "Pri obravnavanem zavarovanju z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe izrek denarne kazni že po naravi stvari ni potreben. Učinek zadržanja nastopi že z izdajo začasne odredbe in ni odvisen od volje ali ravnanja toženke. Argument procesno tehnične pomanjkljivosti izdane začasne odredbe zato ni utemeljen. Začasna odredba tožnikoma omogoča namreč ravno to: ker kreditna pogodba začasno ne učinkuje, jima je ni treba izvrševati, to pa pomeni, da jima do konca začasnega zadržanja ni treba plačevati obrokov v skladu s to pogodbo. Pomembno je namreč, da pravica do vlaganja predlogov za izvršbo predstavlja del ustavne pravice do sodnega varstva, ki jo lahko omejita zgolj ustava ali zakon. Stališče tožnikov je ne glede na zavedanje pomembnosti varstva potrošnikov pravno in življenjsko nevzdržno, saj bi tako lahko dolžniki z izdajo začasnih odredb upnikom onemogočali, da začenjajo izvršilne postopke v zvezi z njihovimi terjatvami, kar pa bi pomembno poseglo v njihovo ustavno pravico do sodnega varstva. Sodišče z začasno odredbo stranke ne more omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, poleg tega pa imajo dolžniki (tudi) v izvršilnih postopkih zadostne procesne varovalke, da v primeru slabovernosti upnikov ali pravnih pomanjkljivosti njihovih izvršilnih naslovov le-te uveljavljajo. Končno tudi grožnja z denarno kaznijo za primer kršitve začasne odredbe ne bi preprečila, da tožena stranka (kot upnik) predlaga izvršbo na nepremičnino tožnikov. Tožnika bi namreč tudi v primeru, če bi bila zagrožena za primer kršitve začasne odredbe denarna kazen, pa bi tožena stranka predlagala izvršbo na dom tožnikov in njune družine, morala vložiti ugovor - torej bi bil njun položaj povsem enak položaju, kakršen je v tem trenutku z začasno odredbo, kot je izdana. To pa seveda pomeni, da bi lahko bil tudi v tem primeru sprožen sodni postopek, ki bi ju povsem enako psihično in duševno bremenil ter negativno vplival na kakovost življenja in zdravje."

Odločitev pritožbenega sodišča

10.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede pritožbenih stroškov

11.Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Pritožba se sklicuje na sklep VSL I Cp 585/2023 in sklep VSC I Cp 88/2022.

2VSL II Cp 735/2024, VSL Sklep I Cpg 315/2021, VSL I Cp 2110/2024, VSL II Cp 1297/2024, VSL II Cp 1129/2024 in druge. Drugače VSL I Cp 585/2023 in VSC I Cp 88/2022 ter VSM I Cp 267/2024.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14, 14/2, 22, 23, 23/1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 273, 273/2 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.