Jedro

Pri stikih otroka s staršem gre po mnenju sodišča za povsem drug institut, kot ga predstavlja varstvo in vzgoja otroka s strani starša. Varstvo in vzgoja otroka s strani starša namreč poleg skupnega bivanja starša z otrokom (ves čas ali del časa) kot bistveno obsega odločanje o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, kar sta pomembna opredelilna elementa življenjske skupnosti starša z otrokom. Tudi preživljanje otroka ni okoliščina, ki bi bila opredelilna za ugotovitev obstoja življenjske skupnosti, kajti preživljanje otroka predstavlja (zgolj) zakonsko obveznost starša. Glede na povedano tako tožnik zmotno meni, da je s trditvami in dokazi o plačevanju preživnine in o obstoju stikov s hčerama, ne glede na to, da po njegovem zatrjevanju hčeri pri njem dejansko preživita vsaj polovico časa, dokazal obstoj življenjske skupnosti z njima in s tem družine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z uvodoma navedeno odločbo (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v postopku 18. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju javni razpis) ugotovil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 380 točk in se s tem uvršča na 572. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2 (1. točka izreka). Navedel je še, da bodo stanovanja zagotovljena tistim osebam na listi A2, ki so dosegle nad vključno 590 točk, vsem tistim z manjšim številom točk, pa stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da se je tožnik prijavil na navedeni javni razpis in pridobil točke v naslednjih kategorijah - 190 točk v kategoriji "1.3. udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja"; 60 točk v kategoriji "7.2. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana" in 130 točk v kategoriji "19.4. nad 20 let bivanja v Mestni občini Ljubljana", skupaj 380 točk, kar ga uvršča na 572. mesto prednostne liste A2. 3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi je v zvezi s pritožbenim ugovorom, da bi moral prvostopenjski organ tožniku priznati tudi 60 točk po kategoriji "5.1. število mladoletnih otrok", 160 točk po kategoriji "7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok" in 100 točk po kategoriji "8.1.1. družina z najmanj enim otrokom, v kateri noben od staršev ni star več kot 35 let (mlada družina)", skupaj dodatnih 320 točk, in ga uvrstiti na listo A1, navedel, da tožnik kljub pozivu na dopolnitev ni predložil dokazila o dodelitvi hčera v (skupno) varstvo in vzgojo, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnika štel za samsko osebo. Po presoji drugostopenjskega organa dejstvo, da za hčeri tožnik plačuje preživnino in ima z njima redne stike, na pravilnost zaključka prvostopenjskega organa ne vpliva. Ta je torej stanovanjske in socialne razmere tožnika ocenil pravilno in skladno s predpisi ter tožniku dodelil ustrezno število točk. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej in nadaljnjih vlogah, v bistvenem enako kot že v pritožbi, navaja, da upravna organa pri točkovanju nepravilno nista upoštevala njegovih mladoletnih hčera (A. A. in B. B.) in njunih zdravniških potrdil ter mu posledično tudi nista priznala točk za mlado družino. Nepravilno je bil uvrščen na prednostno listo A2 kot samska oseba namesto na prednostno listo A1, ki je namenjena družinam. Navaja, da je oče dveh mladoletnih hčera, za kateri skrbi in ju preživlja skladno z zakonom. Zatrjuje, da sta hčeri pri njem polovico meseca in med počitnicami. Nikjer iz razpisnih pogojev javnega razpisa, kot tudi ne obrazca - vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, navodil za izpolnjevanje obrazca in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) ali njegovih prilog ne izhaja, da med ožje družinske člane spadajo zgolj otroci, ki so v skladu z ustrezno odločbo o dodelitvi v varstvo in vzgojo dodeljeni prosilcu, temveč velja, da so to otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati. Upravni organ ni imel nobene pravne podlage od tožnika zahtevati predložitev odločbe o dodelitvi hčera v varstvo in vzgojo. Prvostopenjski organ bi moral ne glede na to, da tožniku nista dodeljeni v (skupno) varstvo in vzgojo, mladoletni hčeri upoštevati in mu dodeliti točke v spornih kategorijah. Graja, da ima upravni organ dvojna merila in se sklicuje na druge primere, za katere zatrjuje, da so bistvenem podobni njegovemu, v katerih je upravni organ prosilcem dodelil točke za mladoletne otroke ne glede na to, da prosilci vlogi niso priložili dokazila o dodelitvi otroka v njihovo varstvo in vzgojo. Tožnik izpodbija odločitev upravnega organa tudi zaradi kršitve določb Ustave RS, in sicer 14., 22., 54. in 56. člena. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se ugotovi, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 700 točk in se ga uvrsti na prednostno listo A1 ter se mu dodeli ustrezno neprofitno stanovanje v najem. Podrejeno predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah zavrača ugovore tožnika in vztraja, da bi moral tožnik za dodelitev točk za mladoletni hčeri predložiti dokazilo o dodelitvi hčera v (skupno) varstvo in vzgojo. Sklicuje se na opredelitev družine oziroma življenjske skupnosti po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ). Tožnik s hčerama ne tvori družine oziroma življenjske skupnosti, niti skupnega gospodinjstva, temveč ga je potrebno obravnavati kot samsko osebo. Tožnikova pravica do stikov s hčerama in dolžnost plačevanja preživnine na to nimata vpliva. Ni ga mogoče obravnavati enako kot starše, ki živijo skupaj, imajo skupno varstvo in vzgojo ali pa so jim bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo. Enaka obravnava bi v konkretnem primeru pomenila, da bi se tožnikovi hčeri upoštevali tako pri njem, kot tudi pri mamah obeh hčera (v kolikor bi sodelovali na javnem razpisu) in bi bilo potrebno enako veliko stanovanje dodeliti obema staršema. Toženka meni, da je obravnava starša, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo kot samske osebe skladna s preostalo socialno zakonodajo, zlasti upoštevaje določila Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), Zakona o starševskem varstvu in socialnih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP-1) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), iz katerih izhaja, da lahko na področju socialnih transferjev in materialnih ugodnosti upravičenja, ki pripadajo staršem zaradi otrok, dodelijo le enemu od staršev, ne pa obema. Na teh področjih je upravičeno razlikovanje med starši, ki tvorijo družino oziroma življenjsko skupnost z otroci in tistimi, ki je ne. Enako velja za postopek dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ne glede na to, da v razpisnih pogojih, obrazcu vloge, navodilih za izpolnjevanje vloge in Pravilniku, dodatni pogoj glede upoštevanja otrok pri točkovanju ni izrecno naveden. Toženka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 17. 1. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, ter ga vročilo strankam. Pripomb na sestavo sodišča stranki nista podali.

**Glavna obravnava**

7. Sodišče je 10. 3. 2023 opravilo javno glavno obravnavo, ki se je je udeležila le pooblaščenka toženke. _Tožnik se obravnave ni udeležil, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je vabilo zanj izkazano._ **Dokazni sklep**

8. Na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo v tožbi priloženo izpodbijano odločbo z dne 16. 1. 2020 (A3) in drugostopenjsko odločbo z dne 29. 5. 2020 (A1 in A2) ter odgovoru na tožbo priložen 18. javni razpis z dne 12. 4. 2019 (B1), prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 16. 1. 2020 (B2), vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem s prilogami z dne 29. 4. 2019 (B3), poziv na dopolnitev z dne 9. 7. 2019 skupaj z vročilnico (B4), dopolnitev vloge z dne 23. 7. 2019 (B5), izpodbijano odločbo z dne 16. 1. 2020 skupaj z vročilnico (B6), pritožbo z dne 21. 1. 2020 skupaj s prilogami (B7), drugostopenjsko odločbo z dne 29. 5. 2020 skupaj z vročilnico (B8) in potrdilo Upravne enote Ljubljana z dne 25 .7. 2019 (B9) ter preostale listine upravnega spisa.

9. Dokazni predlog tožnika za vpogled v priložene fotografije (A4) je sodišče zavrnilo, ker gre za neprimeren dokaz. Življenjske skupnosti v smislu določb DZ se namreč s fotografijami ne more dokazovati. Poleg tega je bil dokazni predlog za vpogled v fotografije (A4) skladno s tretjim odstavkom 20. člena v zvezi z 52. členom ZUS-1 tudi prepozen, saj so bile fotografije priložene šele k tožnikovi prvi pripravljalni vlogi. Sodišče je prav tako zavrnilo toženkin dokazni predlog z vpogledom v sodbi Upravnega sodišča I U 38/2012 z dne 8. 1. 2013 (B10) in I U 1151/2015 z dne 13. 4. 2016 (B11), saj dokazni predlog ni bil podan v zvezi z dokazovanjem dejstev, temveč v zvezi s podkrepitvijo pravnih stališč toženke.

**K I. točki izreka**

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se na 18. javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem tožnika z doseženimi 380 točkami uvršča na 572. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, lista A2, stanovanja pa se zagotovi upravičencem, uvrščenim na listo A2, ki so dosegli nad vključno 590 točk. Tožnik v bistvenem ugovarja, da je bil nepravilno uvrščen na prednostno listo A2 kot samska oseba namesto na prednostno listo A1, namenjeno družinam. Navaja, da je oče dveh mladoletnih hčera, ki ju preživlja skladno z zakonom in preživita polovico časa pri njem. Navaja še, da ne v javnem razpisu ne v izvedbeni dokumentaciji kot tudi ne v predpisih ni podlage za to, da bi organ od njega lahko zahteval - v smislu izkazovanja pogoja za uvrstitev na listo A1 - predložitev odločbe o dodelitvi hčera v varstvo in vzgojo.

12. Sodišče ugotavlja, da iz spisne dokumentacije izhaja, in da tudi ni sporno, da je tožnik v obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem navedel pod točko I.3. »Podatki o drugih ožjih družinskih članih prosilca, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja« vnesel podatke o hčerah A. A. in B. B. ter v tej zvezi uveljavljal dodatno število točk v točkovalnih kategorijah 5.1. »Število članov gospodinjstva – število mladoletnih otrok«, 7.1. »Zdravstvene razmere – kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok« in 8.1. »Mlade družine – družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let (mlada družina)«. V opisu stanovanjskih razmer pod točko III vloge je tožnik navedel, da so tričlanska družina. Iz spisne dokumentacije in drugostopenjske odločbe je tudi razvidno, da je bil tožnik (v postopku na prvi stopnji) pozvan k predložitvi dokazila o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo ter da le-tega ni predložil, pri čemer se je skliceval na to, da razpisna dokumentacija takega dokazila ne zahteva, da pa izpolnjuje zahtevani pogoj preživljanja hčera in da hčeri tudi polovico časa preživita pri njem.

13. Glede na to, da tožnik zahtevanega dokazila - odločbe o dodelitvi mladoletnih hčera v (skupno) varstvo in vzgojo - ni predložil, tožnikovih mladoletnih hčera organa pri presoji, ali pripadajo tožniku dodatne točke iz točkovalnih kategorij 5.1. in 7.1., nista upoštevala. Sodišče se s presojo organov strinja.

14. Tožnik, ki je v vlogi navedel, da so, s hčerama, tričlanska družina, bi zatrjevano dejstvo namreč moral dokazati. Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi ga organ k predložitvi odločbe o dodelitvi mladoletnih hčera v (skupno) varstvo in vzgojo, ker taka odločba ni izrecno navedena v razpisni dokumentaciji oziroma predložitev take odločbe ni izrecno predpisana, ne mogel pozvati. Ne le, da iz točke II vloge izhaja, da se točkovalne kategorije priznajo prosilcu le, če njihov obstoj izkaže z ustreznimi dokazili oziroma prilogami, tudi po pravilih postopka mora stranka za dejstva, na katera opira zahtevek, predlagati oziroma predložiti dokaze; če tako ne ravna, zahteva to od nje organ (drugi odstavek 140. člena ZUP).

15. Sodišče organoma tudi pritrjuje, da je bil tožnik za dokazovanje obstoja tričlanske družine pravilno pozvan k predložitvi odločbe o dodelitvi mladoletnih hčera v (skupno) varstvo in vzgojo.

16. Po 2. členu Družinskega zakonika1 (v nadaljevanju DZ) je namreč družina življenjska skupnost otroka z obema ali enim od staršev (ali drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice). DZ v 138. členu (nato) ureja varstvo in vzgojo otrok, če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj; v tem primeru se morajo starši sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumejo se lahko za skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se starši ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, o tem odloči sodišče. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih otrok in o stikih s starši v skladu s tem zakonikom. V 139. členu DZ pa je urejeno skupno varstvo in vzgoja: sodna poravnava ali odločitev sodišča o skupnem varstvu in vzgoji mora vsebovati odločitev o stalnem prebivališču otroka, o tem, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka in o preživljanju otroka. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da bi šlo v primeru, da starši ne živijo skupaj, za življenjsko skupnost otroka z enim od staršev v primeru, da je otrok pri tem staršu v varstvu in vzgoji ali da gre za skupno varstvo in vzgojo. Pri stikih otroka s staršem pa gre po mnenju sodišča za povsem drug institut, kot ga predstavlja varstvo in vzgoja otroka s strani starša. Varstvo in vzgoja otroka s strani starša namreč poleg skupnega bivanja starša z otrokom (ves čas ali del časa) kot bistveno obsega odločanje o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, kar sta pomembna opredelilna elementa življenjske skupnosti starša z otrokom. Tudi preživljanje otroka ni okoliščina, ki bi bila opredelilna za ugotovitev obstoja življenjske skupnosti, kajti preživljanje otroka predstavlja (zgolj) zakonsko obveznost starša. Glede na povedano tako tožnik zmotno meni, da je s trditvami in dokazi o plačevanju preživnine in o obstoju stikov s hčerama, ne glede na to, da po njegovem zatrjevanju hčeri pri njem dejansko preživita vsaj polovico časa, dokazal obstoj življenjske skupnosti z njima in s tem družine.

17. Ob povedanem tožniku ni mogoče pritrditi, da mu nepravilno niso bile dodeljene točke v točkovalnih kategorijah 5.1. - _za število mladoletnih otrok kot članov gospodinjstva_ in 7.1. - _za kronično bolezen zgornjih dihal ali astmo mladoletnih otrok kot članov gospodinjstva_. Tožnik namreč ni izkazal življenjske skupnosti z otrokoma, in tudi ne, da sta otroka člana tožnikovega gospodinjstva2. V spisu pa se tudi nahaja s strani organa pridobljeno potrdilo iz gospodinjske evidence Upravne enote Ljubljana z dne 25. 7. 2019, po katerem je tožnik član gospodinjstva (le) s svojima staršema.

18. Prav tako po presoji sodišča tožnik neutemeljeno ugovarja, da mu nepravilno niso bile dodeljene točke v točkovalni kategoriji 8.1.1. (mlada družina).Po že navedenem tožnik namreč ni izkazal obstoja družine oziroma življenjske skupnosti z otrokoma.

19. Kolikor pa tožnik uveljavlja tudi, da sta organa kršila 14. in 22. člen ter 54. in 56. člen Ustave RS, sodišče ugotavlja, da tožnik te navedbe podaja prvič šele v tožbi ter da takih navedb v pritožbi ni podal. To pa pomeni, da gre za materialno neizčrpano pritožbo in da sodišče teh navedb ne more upoštevati. Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 (namreč) upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo, te ni vložila. Enako velja, da glede ugovorov, ki jih v pritožbi stranka ni uveljavljala, upravni spor ni dopusten, saj se drugostopenjski organ tožene stranke (to je pritožbeni organ) do zatrjevanih kršitev ni mogel opredeliti3. 20. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene oziroma nedovoljene, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

21. Kadar sodišče tožbo (med drugim) zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Stanovanjski zakon opredelitve družine za potrebe uporabe določb tega zakona oziroma javnih razpisov iz 87. člena tega zakona ne določa; zato je relevantna družinska zakonodaja oziroma Družinski zakonik, ki je veljal v času razpisnega postopka. 2 Po Zakonu o prijavi prebivališča se za gospodinjstvo šteje (med drugim) skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (5. točka prvega odstavka 3. člena ZPPreb-1). 3 Tako tudi N. Smrekar v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 56