Jedro

Potem, ko je Vrhovno sodišče RS odločilo v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Okrajnem sodišču v Kočevju, da je slednje stvarno pristojno za odločanje v zadevi, tožeča stranka brez spremembe tožbe ne more več oceniti vrednosti spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, čeprav tega doslej še ni storila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek. Tožena stranka mora sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kočevju je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper sklep se je pritožila tožena stranka. Izpodbija ga zaradi kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da se sklep razveljavi in zadevo vrne v obravnavanje Okrajnemu sodišču v Kočevju. V pritožbi navaja, da je tožnik vrednost spora previsoko ocenil in da bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 3. odstavku 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Z dopustitvijo tako visoke ocenitve vrednosti spora je kršilo načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka, saj se bo postopek še nadalje vlekel pa tudi pravdni stroški bodo višji. Tožniku očita, da želi da bi se spor zavlačeval, ker očitno računa na odškodnino za nematerialno škodo. Sicer pa meni, da je sklep v nasprotju s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je obvezujoč za sodišče kot tudi za tožnika, zato zvišanje vrednosti spora ni več dovoljeno in bi ga sodišče moralo zavrniti kot neutemeljeno. Postavlja se mu vprašanje, če ne gre za nedovoljeno razpolaganje strank. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka. Navaja, da so vse pritožbene navedbe irelevantne, zlasti pa tiste o zavlačevanju postopka in o kršenju načel pospešitve in ekonomičnosti postopka, kar pa velja le za toženo stranko. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne, njej pa prizna stroške odgovora na pritožbo. Pritožba je utemeljena. Res je, da je tožeča stranka vložila tožbo dne 11.2.1997 ne da bi navedla vrednost spornega predmeta. Tega tudi ni storila tekom postopka vse do glavne obravnave dne 21.9.2000, ko je ocenila vrednost spornega predmeta na 2.100.000,00 SIT. Vendar pa je svojo tožbo ob vložitvi naslovila na Okrajno sodišče v Kočevju, s čemer je posredno izkazala, da vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne tiče denarnega zneska, ne presega zneska 2.000.000,00 SIT. Vendar pa za odločanje v tej zadevi to ni odločilno. Bistveno je, da je Vrhovno sodišče RS, ki je bilo pristojno odločati v sporu o pristojnosti, ki ga je sprožilo Upravno sodišče Republike Slovenije, dne 14.6.2000 sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Kočevju. Odločba vrhovnega sodišča v tej zadevi zato po določbi 3. odstavka 24. člena ZPP veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. Vrhovno sodišče pa je odločalo o pristojnosti v tej zadevi med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Okrajnim sodiščem v Kočevju. O stvarni in krajevni pristojnosti v predmetni zadevi je bilo torej že odločeno. Stvarna pristojnost bi se lahko kljub takšni odločitvi spremenila le, če bi tožeča stranka spremenila tožbo tako, da bi bilo stvarno pristojno za odločanje drugo sodišče. Vendar pa tožeča stranka svoje tožbe po odločitvi vrhovnega sodišča ni spremenila, navedba vrednosti spornega predmeta pa ni sprememba tožbe, zato navedbe vrednosti spornega predmeta v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati. To bi bilo mogoče le, če bi ne bilo v sporu o pristojnosti že odločeno ali pa če bi bila dovoljena sprememba tožbe, za katero ne bi bilo stvarno pristojno okrajno sodišče. Pritožbi tožene stranke je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 3. odstavka 24. člena ZPP, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve Okrajnemu sodišču v Kočevju, da o njej kot stvarno in krajevno pristojno sodišče razsodi. Tožeča stranka bo morala sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo. Odgovor na pritožbo po določbi 366. člena ZPP ni predviden, zato stroški zanj niso tisti potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP, ki bi jih morala nositi nasprotna stranka.