Up-41/99

31. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., F. F. in G. G. iz Ž. ter H. H. iz Z., ki jih zastopa I. I., odvetnik v V. na seji senata dne 31. maja 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., F. F., G. G. in H. H. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 135/98 z dne 10.11.1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožniki so bili zaposleni v delniški družbi, zoper katero je bil uveden likvidacijski postopek. V likvidacijskem postopku so bile prerekane terjatve pritožnikov iz naslova odpravnine, odškodnine za neizrabljeni letni dopust in razlike v plači. V postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani je bilo zahtevku pritožnikov iz naslova plač samo deloma ugodeno, zahtevek iz naslova odpravnine pa je bil v celoti zavrnjen. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena tudi revizija in potrjena odločitev nižjega sodišča, vendar iz drugih razlogov. Pritožniki v ustavni pritožbi temu pravnemu razlogovanju nasprotujejo.

Menijo, da je nepravilno stališče Vrhovnega sodišča o učinkovanju spremenjenih predpisov na že nastala pogodbena razmerja. Pri tem naj bi šlo tako za učinkovanje na ureditev v podjetniški kolektivni pogodbi, kot na ureditev z individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Po mnenju pritožnikov naj bi nepravilna odločitev kršila njihovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter pravico do odprave posledic njihove kršitve iz 15. člena Ustave.

B.

2.Ustava v 22. členu, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko presoja le, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožniki ne zatrjujejo.

3.Pritožniki z nasprotovanjem pravnemu stališču Vrhovnega sodišča zatrjujejo nepravilno uporabo materialnega prava. Svojo odločitev je Vrhovno sodišče utemeljilo z razlogi, oprtimi na razlago ustreznih zakonskih določb in določb kolektivne pogodbe, ki ne posegajo na raven človekovih pravic ali svoboščin. Tudi morebitna nepravilna odločitev sodišča s tem v zvezi bi bila zgolj kršitev zakona in ne kršitev ustavnih pravic. Za ugotavljanje kršitve zakona, če pri tem ne gre obenem tudi za kršitev katere od ustavnih pravic, pa Ustavno sodišče ni pristojno. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) namreč Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Če gre zgolj za očitek nepravilne uporabe materialnega prava, ki na raven človekovih pravic in svoboščin ne posega, bi Ustavno sodišče kvečjemu lahko presojalo, ali je izpodbijana sodba očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakosti pred zakonom po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oz. arbitrarnosti. Vendar izpodbijani sodbi v obravnavanem primeru takšnih pomanjkljivosti gotovo ni mogoče očitati. Vrhovno sodišče je odločitev oprlo na ustrezne določbe zakonov ter svojo odločitev tudi izčrpno obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo.

5.Ustavno relevanten bi lahko bil tudi očitek pritožnikov, da naj bi sodišče v njihovem primeru odločilo drugače kot v siceršnjih podobnih primerih. Vendar pritožniki tudi sami ne zatrjujejo nasprotja z uveljavljeno sodno prakso.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan