Jedro

Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika. Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev in ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 30 % sicer potrebnih opravil. Zato je upravitelj upravičen do 30 % nadomestila, ki bi ga sicer prejel po Pravilniku za vsa potrebna opravila.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika delno ugodi tako, da se sklep z dne 9. 5. 2025 v II. točki izreka glede zneska nadomestila pravilno glasi: „2.160,61 EUR“, zahteva upravitelja za višje nadomestilo pa se zavrne.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu z dne 9. 5. 2025.

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da v zvezi z unovčenjem terjatve upravitelj ni opravil nobenega dela, ker ni šlo za izterjavo terjatve. Znesek mu je bil namreč na njegov (med stečajnim postopkom odprt) račun nakazan 12. 9. 2024. Na podlagi sklepa o zasegu denarnega dobroimetja je bil ta znesek 5. 7. 2024 nakazan na fiduciarni račun upravitelja. Upravitelj torej iz naslova unovčenja stečajne mase ni opravil nobenega dejanja, ni mu bilo treba opraviti številnih s prodajo premoženja povezanih opravil. Upravitelj ne more biti nagrajen za dejanja, ki jih ni opravil. Iz stečajne mase se smejo poplačati le terjatve upnikov v znesku 7.764,94 EUR in stroški stečajnega postopka v višini 602,00 EUR, preostanek vrnjenega predujma v znesku 1.251,35 EUR, sodna taksa v znesku 233,70 EUR in že priznana nadomestila upravitelju v višini 3.765,90 EUR, presežek pa ne sodi v stečajno maso in ne more predstavljati osnove za izračun nadomestila upravitelju. Upoštevati se sme le znesek, ki je predmet razdelitve. Res je sklep o razdelitvi pravnomočen, vendar pa sodišče le nekritično sledi upravitelju, pri čemer bi moralo ščititi tudi interese dolžnika.

3.Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da dolžnik ne navaja novih dejstev in okoliščin, temveč ponavlja naziranja, ki jih je podal v ugovoru z dne 14. 5. 2025, do katerih se je že opredelil. Za drugačno odločitev ni podlage ne v zakonu ne v pravilniku, prav tako bi bila takšna odločitev v nasprotju s sodno prakso.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V stečajnem postopku je upravitelj upravičen (med drugim) do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (3. točka četrtega odstavka 103. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen – Pravilnik, v 7. členu določa nadomestilo v prvem odstavku po preglednici, v drugem odstavku pa določa, da je osnova za izračun nadomestila višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase.

6.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 5. 2025 odločilo o nadomestilu upravitelja za unovčenje in razdelitev – priznalo ga je v višini 7.502,10 EUR. Pri tem je nadomestilo odmerilo po 3. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in po prvem odstavku 7. člena Pravilnika, kot osnovo pa je kot znesek, ki je predmet razdelitve, upoštevalo 131.302,55 EUR.

7.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 9. 5. 2025. Strinjalo se je z razlogi iz sklepa z dne 9. 5. 2025, dodalo pa je, da je šlo pri znesku, ki je bil nakazan na račun, za izterjavo terjatve in da je tudi znesek, ki bo nakazan dolžniku, predmet razdelitve.

8.Trditve dolžnika, da upravitelj ni opravil nobenega dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase, upravitelj ni izpodbijal. Tako je izkazano, da je bil znesek, prejet iz ZDA, nakazan, ne da bi upravitelj v zvezi s tem opravil kakšno dejanje. Prodaje premoženja stečajnega dolžnika ni bilo treba opraviti, vsekakor pa je bila, kot navaja tudi sam dolžnik, opravljena razdelitev stečajne mase upnikom. V nasprotju s stališčem dolžnika pa iz končnega načrta končne razdelitve (PD 72) izhaja tudi, da je bil preostanek stečajne mase predviden za razdelitev tako, da se ta znesek nakaže dolžniku, kar je tudi v skladu z drugim odstavkom 373. člena in osmim odstavkom 374. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Brez sklepa o razdelitvi se znesek ne sme nakazati dolžniku, saj v stečajnem postopku (kar velja tudi za postopek osebnega stečaja) izplačila brez sklepa sodišča niso dovoljena (353. člen ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ta sklep pa je v obravnavani zadevi ravno sklep o končni razdelitvi.

9.Glede na navedeno ni pravilno stališče dolžnika, da bi se kot osnova za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev smel upoštevati le znesek 7.764,94 EUR, kolikor je bilo razdeljeno upnikom, temveč je treba upoštevati celoten znesek, ki je predmet končne razdelitve.

10.Upravitelj se v svojem odgovoru na pritožbo sklicuje na sodno prakso, ki naj bi utemeljevala izplačilo celotne nagrade za unovčenje in razdelitev, vendar te sodne prakse ne navaja. V podobnih primerih je glede na objavljeno sodno prakso višje sodišče odločalo dvakrat, in sicer v sklepih VSL Cst 244/2022 z dne 8. 9. 2022 in Cst 52/2024 z dne 12. 3. 2024. Tudi v tej zadevi se višje sodišče pridružuje razlogom iz navedenih sklepov, da je upravitelj sicer upravičen do nadomestila za unovčenje in razdelitev, vendar pa ne v celotni višini.

11.V zvezi z unovčenjem premoženja tako upravitelju ni bilo treba opraviti praktično nobenega dela (za otvoritveno poročilo mu je bilo ob njegovi dopolnitvi, vloženi po izplačilu sredstev, ki predstavljajo stečajno maso, že priznano dodatno nadomestilo), opraviti pa je moral dejanja v zvezi z razdelitvijo premoženja, ki je bila sicer nezapletena, z malo terjatvami, ki jih je bilo treba poplačati (tri in preostanek se izplača dolžniku).

12.Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika, temveč upoštevaje tudi stališče iz prej navedenih sklepov višjega sodišča in sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 50/2012 z dne 22. 1. 2013 le del tam navedenega zneska.

13.Nagrada za unovčenje in razdelitev, kot je predvidena v 7. členu Pravilnika, pomeni plačilo za opravljeno delo tako v zvezi s prodajo premoženja kot tudi z razdelitvijo med upnike. V obravnavani zadevi so odpadla vsa opravila, predvidena v zvezi z unovčenjem in prodajo premoženja. Tu gre, tudi v najenostavnejših primerih, ko je uspešna že prva prodaja, za oceno, kakšen način prodaje je najprimernejši, pripravo predloga za prodajo, o katerem nato odloči sodišče, po sklepu pa še za razpis javne dražbe oziroma vabilo k dajanju ponudb, da ga objavi sodišče, opravo javne dražbe oziroma pregled prispelih ponudb ter odločitev o najboljši ponudbi, morebitne preveritve kupca, sestave pogodbe in posredovanje le-te kupcu, pripravo predlogov za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe in za izročitev nepremičnin kupcu. Tudi v zvezi z nakazilom zneska, ki ga je dolžnik prejel iz ZDA, upravitelju ni bilo treba opraviti nobenega dela. Pri razdelitvi premoženja pa je treba pripraviti poleg načrta razdelitve še posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev (ter morda še ločitvenih in izločitvenih pravic), v načrtu razdelitve je treba pripraviti tudi seznam poplačil. Če so ugovori proti načrtu razdelitve, tudi to vpliva na dodatno delo upravitelja. Zato višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev in ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 30 % sicer potrebnih opravil. Zato je upravitelj upravičen do 30 % nadomestila, ki bi ga sicer prejel po Pravilniku za vsa potrebna opravila.

14.Glede na pritožbene navedbe višje sodišče še dodaja, da je upravitelju pripadlo tudi nadomestilo za sestavo otvoritvenega poročila, torej je že prejel plačilo za del opravil, ki jih je moral izvesti.

15.Iz končnega načrta končne razdelitve izhaja, kot je v njem navedel sam upravitelj, da znesek razdelitvene mase, ki je predmet končne razdelitve, znaša 123.800,45 EUR. To je po 3. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP ter prvem in drugem odstavku 7. člena Pravilnika tisti znesek, ki predstavlja osnovo za izračun nadomestila.

16.Nagrada v skladu s postavko II iz prvega odstavka 7. člena Pravilnika bi znašala 7.202,02 EUR. Glede na opravljeno delo (30 %) je višje sodišče upravitelju priznalo nagrado v znesku 2.160,61 EUR.

17.Glede na navedeno je pritožba delno utemeljena, zato ji je višje sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), spremenilo je torej le znesek, ki upravitelju pripada, ne pa tudi ostalega iz sklepa z dne 9. 5. 2025, v preostalem delu pa jo je zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 103, 103/4, 103/4-3

Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) - člen 7, 7/1, 7/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.