Jedro

Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic, ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki, ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa, nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.

Izrek

Pritožbeni postopek se nadaljuje.

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklepom Srg 2014/29618 z dne 2. 7. 2014 pri subjektu vpisa NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, vpisalo spremembo osnovnega kapitala iz 184.079.267,12 EUR na 200.000.000,00 EUR, spremembo števila delnic iz 22056378 na 20000000 ter spremembo statuta z dne 18. 12. 2013. Istočasno je vpisalo skupščinski sklep z dne 18. 12. 2013. Podlaga za vpis navedenih sprememb je bila Odločba Banke Slovenije o izrednih ukrepih z oznako: 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013 (Odločba o izrednih ukrepih), Odločba Banke Slovenije o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke z oznako 24.20-021/13-011 z dne 18. 12. 2013 ter sklep Sveta Banke Slovenije o spremembah in dopolnitvah Statuta Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana z dne 18. 12. 2013. Odločba Banke Slovenije o izrednih ukrepih je bila sprejeta na podlagi 253.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1).

2. A. A., B. B. in C. C. so se zoper sklep pravočasno pritožili. Prvi pritožnik je trdil, da je bil imetnik 1004 navadnih rednih delnic, katerih izdajatelj je bil subjekt vpisa. Ker je osnovni kapital subjekta vpisa zapadel pod izredne ukrepe Banke Slovenije, je KDD d.d. na podlagi izpodbijanega sklepa o vpisu povečanja osnovnega kapitala vse do tedaj vpisane delnice, katerih izdajatelj je bil subjekt vpisa, izbrisala iz CRVP. Trdil je, da je opravljeni vpis nezakonit. Druga pritožnica je trdila, da je bila delničar subjekta vpisa, dokler ji v ta položaj na podlagi sprememb osnovnega kapitala subjekta vpisa, do katerih je prišlo z izpodbijanim sklepom, ni bilo poseženo. Tretji pritožnik pa je trdil, da je bil imetnik bančnih obveznic z oznako NLB, dokler mu v ta položaj na podlagi sprememb osnovnega kapitala subjekta vpisa ni bila poseženo. Pritožniki trdijo, da je opravljeni vpis nezakonit. 3. Ker je pritožbeno sodišče menilo, da je del ZBan-1, ki bi ga moralo uporabiti (253., 253.a, 253.b, 260.a, 261.a., 261.b, 261.c, 261.e ter 262.a člen ZBan-1) protiustaven, je na Ustavno sodišče RS (Ustavno sodišče) vložilo zahtevo za oceno ustavnosti teh določb in prekinilo pritožbeni postopek do odločitve o zahtevi. Zato je tudi ocenilo, da pritožniki imajo pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj bi bilo z njim, v kolikor bi Ustavno sodišče ugotovilo, da določbe ZBan-1, ki bi jih sodišče moralo uporabiti, niso v skladu z Ustavo, lahko poseženo v njihova upravičenja iz delnic oziroma obveznic, ki so prenehala z Odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih.

4. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-39/15 z dne 19. 11. 2015 zahtevo višjega sodišča za oceno ustavnosti zavrglo. Pritožbeni postopek se glede na navedeno nadaljuje. Z odločbo U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016 pa je Ustavno sodišča v postopku za oceno ustavnosti, začetek z zahtevami Državnega sveta, Varuha človekovih pravic in Okrožnega sodišča v Ljubljani ter na pobudo C. C. in drugih, odločilo: 1. da je bil člen 350.a Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 52/11 – popr., 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13 in 96/13) v neskladju z Ustavo, 2. da je člen 265 Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank v neskladju z Ustavo, 3. da mora Državni zbor odpraviti protiustavnost iz prejšnje točke izreka te odločbe v šestih mesecih po njeni objavi v Uradnem listu RS, 4. da se do odprave protiustavnosti iz 2. točke izreka te odločbe postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena Zakona o bančništvu prekinejo, 5. da zastaranje odškodninskih terjatev iz prvega odstavka 350.a člena Zakona začne teči šest mesecev po uveljavitvi zakona, s katerim se Državni zbor odzove na protiustavnost, ugotovljeno z 2. točko izreka te odločbe, 6. da členi 253, 253.a, 253.b, 261.a, 261.b, 261.c, 261.d in 261.e ter drugi odstavek 262.b člena in členi 346, 347 in 350 Zakona o bančništvu niso bili v neskladju z Ustavo in 7. da člen 41 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (Ur. list RS, št. 96/13) ni bil v neskladju z Ustavo.

5. Banka Slovenije je z Odločbo o izrednih ukrepih odločila, da z dnem 28. 12. 2013 v celoti prenehajo vse kvalificirane obveznosti banke, ki so nastale do dneva izdaje te odločbe in predstavljajo: a) osnovni kapital banke, ki znaša 184.079.267,12 EUR in b) obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov, ki jih je izdala banka in predstavljajo kvalificirano obveznost tretjega reda, med drugim podrejene obveznice z oznako NLB 00 in ISIN Kodo SI000, ki so bile izdane 17. 7. 2010 (točka 2.1 Odločbe). Odločila je, da se s prenehanjem kvalificiranih obveznosti iz točke 2.1 (a) izreka te odločbe osnovni kapital banke zmanjša na 0 in hkrati poveča v skladu s točko 3. tega izreka (točka 2.2 izreka Odločbe). Nadalje je odločila, da se zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti na podlagi 2.1 (a) točke tega izreka z dnem 18. 12. 2013 razveljavi vseh 22.056.378 delnic banke z oznako NLB in ISIN kodo SI001, ki so izdane v Centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD (točka 2.3 izreka Odločbe).

6. Podlaga za izdajo navedene Odločbe Banke Slovenije in za vpis izpodbijanih sprememb v sodni register pri subjektu vpisa Nova Ljubljanska banka d.d., so bile v točki 6. izreka odločbe Ustavnega sodišča navedene določbe ZBan-1, za katere je Ustavno sodišče presodilo, da niso bile v neskladju z Ustavo. Med drugim je Ustavno sodišče v točki 118 obrazložitve svoje odločbe navedlo, da je za izredni ukrep izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic treba z razlago ugotoviti, da je bil „nepovraten“ oziroma njegovih učinkov več ni mogoče izničiti. Navedlo je, da je imel izredni ukrep iz 261.a člena ZBan-1 (prenehanje kvalificiranih obveznosti), po naravi stvari za posledico nepovratne spremembe takrat danega bančnega kapitala ter da sta prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma pa tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Zaključilo je, da že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo.

7. Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic (in posledično Statuta z dne 18. 12. 2013), ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki (ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa), nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi kot nedovoljeni zavrglo (1. točka 39. člena Zakona o sodnem registru).