Jedro

Namen sodnega depozita je prenehanje predlagateljeve obveznosti s tem, da se dolgovana stvar položi pri sodišču za upnika, ne pa zavarovanje drugih terjatev, ki jiih utegne imeti zoper upnika njegov dolžnik - predlagatelj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za sodni depozit C. d. d. in mu naložilo plačilo stroškov postopka.

Zoper tak sklep se je pritožil predlagatelj. Predlaga, naj sodišče druge stopnje zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je predlagal sodno deponiranje zneska, ki ga iz naslova dividend dolguje nasprotnim udeležencem, ker ti dolgujejo njemu določen znesek, ki je že v sodnem postopku. Predlog sodnega depozita je bil predvsem namenjen zavarovanju in preprečitvi teka zamudnih obresti iz naslova dividend. Samo sodišče ugotavlja, da je pogoj za sodni depozit sočasna izpolnitev upnikove in dolžnikove obveznosti. Predlogu je priložil vse ustrezne dokaze, ki izkazujejo njegov dolg nasprotnim udeležencem kot tudi njihov dolg predlagatelju. Nasprotni udeleženci so pristali na sprejem predlaganega depozitnega zneska, v ničemer pa niso dokazali svoje pripravljenosti, da sočasno izpolnijo svoje prav tako zapadle obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za sodni depozit in svojo odločitev v celoti obrazložilo. K temu sodišče druge stopnje le dodaja, da predlagatelj zmotno tolmači določbe 325. in 327. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ki predstavljajo materialnopravne pogoje za položitev pri sodišču. Dolžnik sme za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi. V zamudo pride, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči ali kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. Predlagatelj niti ni navajal, da bi nasprotni udeleženci - upniki ne hoteli sprejeti zneska dividend, ki jim ga dolguje. Navajal je le, da ima do njih tudi sam terjatev, in sicer na plačilo odškodnine. Vendar imata ti obveznosti različno pravno podlago, zato se predlagatelj ne more sklicevati na pravila o izpolnjevanju dvostranskih vzajemnih obveznosti. Predvsem pa predlog, kot je postavljen, ni v skladu z namenom sodnega depozita, da tako kot pravilna izpolnitev vodi k prenehanju obveznosti, medtem ko je prenehanje teka zamudnih obresti šele posledica izpolnitve. Predlagatelj tako ne more predlagati sodnega depozita le, da bi preprečil tek zamudnih obresti, hkrati pa ne bi pristal na izpolnitev svoje obveznosti, temveč bi jo odložil do pravnomočne rešitve spora.

Namen sodnega depozita je prenehanje predlagateljeve obveznosti s tem, da se dolgovana stvar položi pri sodišču za upnika, ne pa zavarovanje drugih terjatev, ki jih utegne imeti zoper upnika njegov dolžnik - predlagatelj. Zavarovanju terjatev in prenehanju medsebojnih obveznosti so namenjeni drugi inštituti procesnega in materialnega prava.

Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86), na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.