Jedro

Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolagajo tožnica in njeni družinski člani, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, v katerih ne prebiva in katerih solastnica je skupaj z njenim zakonskim partnerjem, znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 655/2018 z dne 16. 4. 2018, odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožnice, zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla, da je prosilka 13. 4. 2018 vložila prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z ureditvijo stikov med mladoletno B.B. in očetom C.C. ter v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe glede stikov. Tožena stranka je pri presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP ugotovila, da sta prosilka in njen mož solastnika (vsak do 1/2) nepremičnin parc. št. 718, 721/2, 719/3, 951/3, 719/4, 669/2, 669/1, 719/1, 721/1, 625/1, 625/1, 719/2, 722, 627, 717/4 in 717/5, vse k. o. ..., ki v naravi predstavljajo kmetijsko, gozdno in pozidano zemljišče ter po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije ne dajejo dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Glede na navedeno je tožena stranka te nepremičnine, ob upoštevanju prvega odstavka 17. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), štela v premoženje prosilke. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije so te nepremičnine skupaj ocenjene na 58.028,00 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus, saj se BPP v skladu z 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 14.281,44 EUR. Ker je tako tožena stranka ugotovila, da tožnica razpolaga s premoženjem, zaradi katerega ni upravičena do BPP, ni odločala o tem, ali prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno. Iz teh razlogov je tožena stranka zaključila, da prosilka ni upravičena do dodelitve BPP, zato je njeno prošnjo zavrnila.

2. Tožnica se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri opisuje težke finančne in socialne razmere v sedemčlanski družini. V zvezi s tem navaja, da z zakonskim partnerjem s trudom in težkim delom preživljata družino, da sta leta 2010 za namen ustvarjanja doma najela kredit, ki sta ga plačevala sedem let, da jim je leta 2011 zgorel hlev, da se je tega leta rodila hči Klara, ki ima avtistično motnjo lažje oblike. Mož je zaposlen v družbi ... d.o.o., sama je brezposelna. Mesečnih stroškov je okoli 500,00 EUR in dodatno kredit, najet v preteklem letu. Tožnica sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu, ki je upravni akt izdal, v ponovni postopek.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s tem določilom ZBPP je tožena stranka navedla pravilno pravno podlago dveh zakonov, ki urejata navedeno materijo, in sicer ZSVarPre in ZUPJS. V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 14.281,44 EUR. To pomeni, da prosilec v nobenem primeru ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 7. Zakonodajalec je torej finančni kriterij upravičenja do BPP omejil z višino prihrankov oziroma premoženja. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnice, za katero je ugotovilo, da živi v skupnem gospodinjstvu z možem in petimi mladoletnimi otroki, ki jih je ob upoštevanju 10. člena ZUPJS pravilno štelo kot njene družinske člane, in svojo odločitev oprla na uradne podatke. Gre za podatke zemljiške knjige in Geodetske uprave Republike Slovenije o (so)lastništvu nepremičnin in vrednosti teh nepremičnin, ki med strankama niso sporni, ter v nadaljevanju navedene podatke Finančne uprave Republike Slovenije. Po slednjih te nepremičnine ne dajejo dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prav tako iz obrazcev ob vložitvi prošnje za BPP izhaja, da tožnica in njen mož ne ustvarjata dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Tako je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 17. člena ZUPJS v zvezi s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS, predmetne nepremičnine pravilno štela v tožničino premoženje. Tožnica v tožbi tem ugotovitvam niti ne oporeka, kot rečeno pa so ti podatki razvidni iz uradnih evidenc navedenih državnih organov.

8. Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnica in njeni družinski člani, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, v katerih ne prebiva in katerih solastnica je skupaj z njenim zakonskim partnerjem, znaša 58.028,00 EUR, kar znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja (14.281,44 EUR). Na ugotovljeno višino premoženja in posledično odločitev glede dodelitve BPP ne vplivajo morebitni odtegljaji na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi in tudi ne stroški, ki jih ima prosilec z lastnim preživljanjem, pa tudi ne morebitno dejstvo, da bi bile te nepremičnine obremenjene s hipoteko, čeprav iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da na predmetnih nepremičninah ni vpisana nobena pravica, ki bi omejevala (so)lastninsko pravico tožnice. Zato v tožbi zatrjevana okoliščina, da je tožnica preteklo leto vzela kredit, vključno z ostalimi tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na siceršnje težke finančne in socialne razmere, sklepa o pravilnosti odločitve tožene stranke, ki je skladen z relevantnimi zakonskimi določili, ne morejo spremeniti.

9. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno.