Jedro

V zvezi s trditvami, da za ta primer sliši prvič, da ga o tem nihče ni obvestil in da želi, da mu sodišče razloži, za kaj gre v predmetni zadevi, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz odločbi priložene fotokopije vročilnice izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena po pooblaščeni družbi za davčno svetovanje DDr. J. Mag. P. iz C., katere zaposleni naj bi tudi znali slovenski jezik in se šteje, da je storilec z vsebino pisanj na razumljiv način seznanjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v A. B. št. SV9-STR-3165/2018 z dne 6. 11. 2018, ki je postala pravnomočna 13. 12. 2018, s katero je bilo storilcu naloženo plačilo globe v višini 2.500,00 EUR in stroškov postopka v znesku 250,00 EUR, prizna in izvrši, storilcu naložilo, da je globo in stroške postopka v skupni višini 2.750,00 EUR dolžan plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, in ga poučilo, da lahko po poteku tega roka pri Finančni upravi RS predlaga obročno plačilo globe in stroškov postopka, v kolikor pa sankcije ne bo plačal, se bo ta izterjala prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za priznanje in izvršitev zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1), v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 6. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.

6. Iz opisa dejanj v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec bil sankcioniran kot odgovorna oseba pravne osebe K. d. o. o., ki je kot delodajalec napotil na delo v A. 5 delavcev, za katere pred nastopom dela ni opravil prijave pri avstrijski centralni koordinacijski službi (ZKO), v 7. točki obrazložitve pa je tudi pravilno ugotovilo, da tako ravnanje predstavlja prekršek tudi po pravu Republike Slovenije, in sicer po četrtem odstavku 25. člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 25. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in prvim odstavkom 14. člena (ZČmIS).

7. Pritožbene navedbe, da ne držijo ugotovitve pristojnega organa države izdaje, da delavci ob kontroli niso imeli pri sebi dokumentacije in da pravna oseba ni poslala dokazov, ki jih je organ zahteval od nje, da delujejo tako, da imajo delavci vedno pri sebi mapo s potrebnimi dokumenti in da je tudi storilec kot direktor in odgovorna oseba pravne osebe ob kontroli bil na gradbišču in da so vsi zaposleni imeli pri sebi dokumente, se glede na zgoraj povzeto vsebino odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ne nanašajo na predmetni postopek. Tudi sicer v predmetnem postopku sodišče, ki odloča o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje ne more upoštevati, saj se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, o čemer je bilo pravnomočno odločeno. Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe in ne glede na to, ali so te navedbe resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.

8. V zvezi s trditvami, da za ta primer sliši prvič, da ga o tem nihče ni obvestil in da želi, da mu sodišče razloži, za kaj gre v predmetni zadevi, s katerimi storilec smiselno zatrjuje, da je podan razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz odločbi priložene fotokopije vročilnice izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena po pooblaščeni družbi za davčno svetovanje DDr. J. Mag. P. iz C., katere zaposleni naj bi tudi znali slovenski jezik in se šteje, da je storilec z vsebino pisanj na razumljiv način seznanjen (dopis pristojnega organa države izdaje na list. št. 31). Poleg tega iz sicer slabega prevoda odločbe o prekršku na list. št. 23-25 spisa izhaja, da so storilčevi zastopniki v vlogi, dani v prekrškovnem postopku zatrjevali, da zadevne upravne kršitve niso sporne, da obvestilo ZKO ni bilo pravočasno predloženo in da je to posledica napotitve dodatnih delavcev, težav dolgoletne glavne tajnice s koncentracijo in takratne začasne bolniške odsotnosti direktorja, zaradi katere in mogel izvajati nadzora nad delom tajnice. Pritožbeno sklicevanje storilca, da ne ve za kaj gre v predmetni zadevi, je tako neutemeljeno.

9. Neutemeljeno je tudi sklicevanje storilca na plačilo 8.000,00 EUR, ki je izvedeno maja in ga potrditvah storilca avstrijski organ ne želi upoštevati. V zvezi s temi navedbami je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje, ki je z dopisom z dne 27. 4. 2021 (list. št. 57, prevod na list. št. 66 spisa) sporočil, da je storilec bil 29. 5. 2018 obravnavan zaradi več prekrškov in so mu bile izrečene kazni z dvema odločbama, in sicer SV9-STR-3152/2018, s katero mu je bilo naloženo plačilo kazni v višini 8.000,00 EUR ter stroškov postopka v višini 800,00 EUR, ter SV9-STR-3165/2018 (ki je predmet tega postopka), s katero mu je bilo naloženo plačilo denarne kazni v višini 2.500,00 EUR in stroškov postopka v višini 250,00 EUR, ter da je storilcu bilo s strani organov finančne policije z namenom zavarovanja plačila globe izrečeno zavarovanje v višini 5.000,00 EUR in 3.000,00 EUR (skupaj torej 8.000,00 EUR), ta znesek pa je bil upoštevan kot plačilo denarne kazni v zadevi SV9-STR-3152/2018 in tako terjatev po slednji odločbi znaša še 800,00 EUR (in je predmet izterjave v postopku Okrajnega sodišča v Celju pod opr. št. PomPR-i 546/2019). Ta dopis pristojnega organa države izdaje s prevodom je bil storilcu vročen v izjasnitev, storilec pa je k odgovoru z dne 27. 5. 2021 priložil tudi izpisek odprtih postavk (list. št. 77), kar pomeni, da je očitno že pred tem bil seznanjen s terjatvami iz naslova izrečenih denarnih kazni in stroškov postopka ter poračunavanjem zneska zavarovanja.

10. Tudi v zvezi s trditvami v pritožbi, da je storilec plačal za prekršek, za katerega ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije oprostilo plačila, je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri navedenem ministrstvu in pridobilo podatek, da se je postopek, ki je potekal na ministrstvu, nanašal na odločbo št. SV9-STR-3181/2018 z dne 28. 6. 2019, v predmetni zadevi pa se izterjujejo denarna kazen in stroški postopka po odločbi SV9-STR-3165/2018 z dne 6. 11. 2018. Sodišče prve stopnje je s tem podatkom seznanilo storilca z dopisom z dne 15. 3. 2021 (list. št. 56) in mu dalo možnost, da se o tem izjavi, vendar storilec v svoji vlogi z dne 3. 5. 2021 (list. št. 63) tem podatkom izrecno ni nasprotoval, saj je zgolj navajal, da ne ve več, na koga naj se obrne in da imajo več kot 10 takih primerov.

11. Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da denarna kazen in stroški postopka, ki so bili storilcu naloženi v plačilo z odločbo pristojnega organ države izdaje SV9-STR-3165/2018 z dne 6. 11. 2018, še niso plačani in da tudi ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanje in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.

12. Ker je glede na navedeno storilčeva pritožba neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).