Jedro

Neutemeljeno se pritožnik zavzema za selekcionirano upoštevanje dokazov. Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati dokazil iz Facebooka, ampak le dokaze, pridobljene iz uradnih evidenc. V pravdnem postopku zakon ne upošteva samo določenega dokaznega sredstva in dopušča tudi uporabo dokaznih sredstev, ki jih ZPP izrecno ne omenja. Dopustna so vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka. Zato ni nič narobe z upoštevanjem dokazov, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se III. točka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se besedna zveza "sodna poravnava, sklenjena" nadomesti z besedilom "Toženčeva preživninska obveznost do tožnice, naložena s sodno poravnavo sklenjeno"

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaupalo mladoletno A. A. v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka), uredilo stike med deklico in njenim očetom (II. točka izreka), spremenilo sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani N 211/2009 z 22. 6. 2009 in zavezalo toženca od 1. 1. 2019 dalje plačevati za A. A. preživnino v višini 150 EUR mesečno (III. točka izreka). Ker je želela tožeča stranka več glede preživnine je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Dvomi, da je A. A. oče in želi očetovstvo preveriti z DNK analizo. Ocenjuje, da je preživnina določena previsoko. Meni, da bi lahko tožeča stranka dobila garderobo brezplačno, saj veliko družin otroška oblačila podarja. To je tudi bolj prijazno okolju. Ocenjuje, da otrok ne more pojesti za 120 EUR mesečno. Glede na zneske, ki jih tožnica zapravi za garderobo in hrano, je mogoče zaključiti, da je potratna. Glede premoženjskih zmožnosti navaja, da je bil leta 2009 v boljšem finančnem stanju kot danes. Leta 2010 je odprl firmo B. s. p., zaradi nepredvidenih stroškov in krize pa je moral leta 2014 v osebni stečaj. Nekaj časa je bil na zavodu za zaposlovanje in nekaj časa zaposlen, opravljal je tudi priložnostna dela. Sedaj je zaposlen za skrajšani delovni čas. Finančna kriza se je odrazila tudi na njegovem zdravju, kar mu otežuje pridobitev boljše zaposlitve. Za polovični delovni čas prejema plačo okoli 450 EUR, plačevati pa bi moral preživnino za dva otroka iz prejšnjega zakona, česar ne zmore. Nasprotuje dokazom, ki jih je upoštevalo sodišče, saj jih ni pridobilo iz uradnih evidenc, ampak iz Facebooka. Izpodbija ugotovitev sodišča, da naj bi bil sposoben najti delo. Očita se mu, da ne pozna otroka in se ni brigal zanj ter ni plačeval preživnine, v resnici pa je imel v zadnjih desetih letih dovolj drugih težav, tožnica pa tudi ni kazala želje, da bi se otrok videval s tožencem. Poleg tega s tožnico nima stikov, se z njo ne pogovarja in se mu zdi sporno, zakaj bi sedaj imel stike in kako bi to pripomoglo h koristi otroka. Če se bo z DNK analizo izkazalo, da je dejansko tožničin oče in bo v boljši finančni situaciji, bo plačeval preživnino, ki jo bo zmogel. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Preživninska obveznost je določena v 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in sicer so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da lahko v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

6. Iz izpiska rojstne matične knjige o rojstvu (list. št. A12), ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), izhaja, da je B. B. oče A. A. Toženec je torej kot roditelj dolžan preživljati A. A., ki je njegov otrok. Toženčevo starševstvo je razvidno iz javne listine, izpiska iz matičnega registra o A. A. rojstvu, zato sodišču tega dejstva ni treba ugotavljati z DNK analizo, za katero se zavzema toženec v pritožbi, ne glede na to, da toženec izraža dvome o svojem očetovstvu.

7. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitve zmožnosti zavezanca, pri njeni odmeri pa mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (129. in 129. a člen ZZZDR). Prvostopenjsko sodišče je citirani določili upoštevalo in po presoji pritožbenega sodišča odmerilo ustrezno preživnino.

8. Pritožnik ne sprejema ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da znašajo A. A. mesečne preživninske potrebe okoli 333 EUR ter ugotovljene preživninske sposobnosti toženca. Ne izpodbija pa ugotovitve sodišča, da znašajo premoženjske zmožnosti tožnice okoli 630,00 EUR mesečno.

9. Deklica je bila v času sojenja stara 10 let, sodišče pa je priznalo stroške, ki so nekoliko nižji od povprečja primerljivih stroškov, ki se priznavajo za otroke te starosti. Toženec zato tožeči stranki v pritožbi neutemeljeno očita potratnost. Sodišče prve stopnje je povsem ustrezno ovrednotilo dekličine potrebe po oblačilih in obutvi in štelo, da ti stroški ne presegajo 50 EUR mesečno, kar je po oceni pritožbenega sodišča ustrezno. Nerealna so toženčeva pričakovanja, da naj bi tožnica prejemala garderobo brezplačno, (v pritožbi navaja, da veliko družin otroška oblačila podarja). Toženec niti ne trdi, kaj šele izkaže, da bi tožnica dobivala podarjeno garderobo. Pa tudi če bi dobila kaj podarjenega, mora še vedno kupiti manjkajoča oblačila in obutev, za kar bo potrebovala priznanih 50,00 EUR mesečno.

10. Zgrešeni so pritožbeni očitki, da otrok ne more pojesti za 120 EUR mesečno. Prvostopenjsko sodišče ni priznalo tožeči stranki 120 EUR mesečno za prehrano. Štelo je, da mesečni znesek za prehrano za A. A. ne presega 90 EUR, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno.

11. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca ni uspevalo samo golih dejanskih prejemkov (za kar se zavzema toženec v pritožbi), torej že izkoriščenih zmožnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni. Pritožbeno sodišče tudi sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, ki ni verjelo tožencu, da naj bi dalj časa delal v kavarni D. brez plačila. Sodišče je prišlo do take ugotovitve na podlagi dokazov v spisu, in sicer je upoštevalo pozitiven odziv gostov in komentarje, ki izhajajo iz fotografij, ki se nahajajo v spisu (priloge A40 do A44). Neutemeljeno se pritožnik zavzema za selekcionirano upoštevanje dokazov. Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati dokazil iz Facebooka, ampak le dokaze, pridobljene iz uradnih evidenc. V pravdnem postopku zakon ne upošteva samo določenega dokaznega sredstva in dopušča tudi uporabo dokaznih sredstev, ki jih ZPP izrecno ne omenja1. Dopustna so vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka. Zato ni nič narobe z upoštevanjem dokazov, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče. 12. Toženec v pritožbi neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni upoštevalo njegovega zdravstvenega stanja in da je v osebnem stečaju. Iz St. številke ... Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je bil postopek zoper toženca zaradi insolvenčnosti pravnomočno končan 2. 12. 2016, torej pred uvedbo tega pravdnega postopka. Zatrjevanega slabega zdravstvenega stanja pa toženec ni izkazal. Iz zdravniškega potrdila iz 31. 8. 2018, ki ga je toženec priložil k pritožbi, izhaja, da je imel toženec zaradi operacije v februarju 2018 poslabšanje bolezenskega stanja ter predvideno fizeoterapevtsko obravnavo, učinek zdravljenja in rehabilitacija pa naj bi bila vidna v pol leta. Zatrjevano slabo zdravstveno stanje tekom pravdnega postopka ni izkazano, niti da toženec zaradi tega ne bi bil pridobitno sposoben.

13. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da ima toženec preživninsko obveznost še za dva otroka (ki je, kot sam navaja v pritožbi, ne izpolnjuje), vendar jo ima tudi tožnica, saj mora tudi ona poleg A. A., za katero v celoti sama skrbi, preživljati še dva otroka. Posledično je tudi ustrezna razporeditev preživninskega bremena med oba starša. 55 % preživninskih potreb krije tožnica, 45 % pa toženec, ki se bo moral potruditi, da bo poleg 450 EUR mesečno, ki jih zasluži za polovični delni čas, uspel zaslužiti toliko, da bo lahko preživljal svoje otroke.

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, pač pa je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti III. točko izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je spremenilo preživninsko zavezo toženca in ne sklenjene sodne poravnave2, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe (358. člena ZPP) v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe potrdilo (353. člena ZPP).

1 J. Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 359. 2 Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP).