Jedro

Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Obrazložitev

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija sklep o stroških.

Sicer se revizija zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnica se je 5. 2. 2001 telesno poškodovala na delovnem mestu pri toženi stranki (padec s stola). Pri tem je utrpela zlom leve petnice. Tožnici je bila odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 18.400 EUR, in sicer 8.500 EUR za telesne bolečine, 1.000 EUR za strah, 1.400 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti in 7.500 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče je tožnici ob upoštevanju njene soodgovornosti v višini 10% prisodilo 16.560 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo. V presežku (za 20.996,33 EUR) pa je bil zahtevek zavrnjen.

2. Tožnica vlaga revizijo glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Po njenem mnenju zahtevana odškodnina za navedene oblike nepremoženjske škode popolnoma ustreza teži ugotovljenih posledic. Tožnica v reviziji ponovno navaja vse tiste okoliščine, ki po njenem mnenju upravičujejo odškodnino v zahtevanem znesku in ki jih sodišči prve in druge stopnje naj ne bi v zadostni meri upoštevali. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Izpodbija tudi sklep o stroških postopka.

3. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija zoper sklep o stroških postopka ni dovoljena, zoper odločitev o glavnem zahtevku pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

5. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških, kot je vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije:

6. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnica utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju utemeljevale odškodnine v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, takoj ko se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Revizijsko sodišče pri tem poudarja, da odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine. To zahteva vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, kar je tudi predpostavka za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Revizijsko sodišče po primerjavi s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih ocenjuje, da odškodnina prisojena tožnici za navedene oblike škode, ni bila prenizko odmerjena. Zato materialno pravo (200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih) ni bilo uporabljeno v škodo tožnice.

7. Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).