Jedro

Kadar sodišče z novo sodbo zopet izreče obsojencu pogojno obsodbo, vendar nadaljnji pogoj, naložen v prejšnji pogojni obsodbi ni bil izpolnjen, mora ta del odločbe s prejšnje pravnomočne sodbe povzeti v na novo izrečeni pogojni obsodbi, ter na novo določiti rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče ravna tako takrat, ko zanesljivo ugotovi, da obsojenec obveznosti, naložene s prejšnjo pogojno obsodbo ni izpolnil.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se ugotovi, da je bila s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 73264/2010 z dne 15. 10. 2012 kršena določba tretjega odstavka 57. člena Kazenskega zakonika.

II. V ostalem se zahteva zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo z dne 15. 10. 2012 obsojenega A. L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja velike tatvine storjene v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri je določilo kazen petih mesecev zapora ter mu nato ob upoštevanju določene kazni petih mesecev zapora iz pogojne obsodbe po sodbi Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici I K 43021/2010 z dne 16. 12. 2011, za katero je odločilo, da se ne prekliče, določilo enotno kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju treh let. Odločilo je tudi, da se sodba Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I K 38651/2010 z dne 6. 12. 2011 ne prekliče. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper navedeno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj zahtevi ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da obsojencu izreče le sankcijo za kaznivo dejanje, ki ga je obravnavalo Okrožno sodišče v Murski Soboti in ne upošteva sankcije izrečene pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je deloma utemeljena.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti kršilo kazenski zakon ker je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici v izrečeni pogojni obsodbi določilo obsojencu nadaljnji pogoj, da mora povrniti oškodovancu škodo. Okrožno sodišče, ki je obsojencu izreklo pogojno obsodbo ter v novi pogojni obsodbi upoštevalo tudi določeno kazen po sodbi sodišča v Ilirski Bistrici pa v izrečeni pogojni obsodbi tega nadaljnjega pogoja ni določilo. Vložnik tudi meni, da ni bilo pogojev za določitev enotne kazni v sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti z upoštevanjem določene kazni v izrečeni pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici z dne 16. 12. 2011. Zatrjuje, da je sodišče kršilo določbo četrtega odstavka 59. člena KZ-1, z odločitvijo, da se pogojna obsodba ne prekliče ter da se obsojencu ob upoštevanju določene kazni izrečene v pogojni obsodbi določi enotna kazen. V času, ko je sodišče v Murski Soboti izreklo pogojno obsodbo ob upoštevanju sodbe sodišča v Ilirski Bistrici, je sodišče v Ilirski Bistrici, po izvedenem postopku za preklic pogojne obsodbe s sodbo I K 43021/2010 z dne 21. 9. 2012 pogojno obsodbo, izrečeno dne 16. 12. 2011 že preklicalo ter izreklo kazen petih mesecev zapora. S sodbo Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici je bila pogojna obsodba preklicana prej, preden je Okrožno sodišče v Murski Soboti obsojencu izreklo novo pogojno obsodbo. Navaja, da ko je v teku postopek za preklic pogojne obsodbe, niso podani pogoji za določitev enotne kazni v okviru izrečene nove pogojne obsodbe. Sodišče v Murski Soboti tudi ni nič odločilo o posebnem pogoju. Sodišče v Murski Soboti bi tako lahko izreklo pogojno obsodbo le za dejanje, ki ga je obravnavalo.

5. Vrhovno sodišče po pregledu kazenskih spisov Okrožnega sodišča v Murski Soboti in Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici ugotavlja: - Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je s sodbo I K 43021/2010, ki je postala pravnomočna dne 16. 12. 2011, obsojenemu A. L. za kaznivo dejanje tatvine storjene v sostorilstvu po drugem in prvem odstavku 204. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen treh mesecev zapora. Ob upoštevanju določenih kazni v izrečenih pogojnih obsodbah po pravnomočnih sodbah Okrajnega sodišča v Ormožu II K 90165/2010 dveh mesecev zapora in Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I K 45838/2010 enega meseca zapora, mu je na podlagi določb o steku določilo enotno kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju dveh let ter nadaljnji pogoj, da mora oškodovancu, družbi P. d.d., vrniti znesek 54,23 EUR v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe; - v postopku za preklic pogojne obsodbe je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici na podlagi določbe četrtega odstavka 506. člena ZKP s sodbo z dne 21. 9. 2012 obsojencu preklicalo pogojno obsodbo po citirani sodbi ter mu izreklo kazen pet mesecev zapora. Sodba je postala pravnomočna 29. 11. 2012; - preden je postala sodba o preklicu pogojne obsodbe pravnomočna, vendar po njenem izreku, je Okrožno sodišče v Murski Soboti s sodbo, ki jo izpodbija vrhovni državni tožilec, ne da bi pridobilo kazenski spis Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, le na podlagi podatkov iz kazenske evidence, obsojencu izreklo novo pogojno obsodbo zaradi kaznivega dejanja velike tatvine; ravnalo je po določbi četrtega odstavka 59. člena KZ-1 ter odločilo, da se pogojna obsodba Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici I K 43021/2010 z dne 16. 12. 2011 ne prekliče. Obsojencu je po določbah o steku določilo enotno kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju treh let. 6. Vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da je sodišče v Murski Soboti prekršilo določbo tretjega odstavka 57. člena KZ-1. V pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici I K 43021/2010 je bil določen nadaljnji pogoj, da mora obsojenec oškodovani družbi P. d.d., vrniti znesek 54,23 EUR v roku enega meseca od pravnomočnosti sodbe. Kadar sodišče z novo sodbo zopet izreče obsojencu pogojno obsodbo, kadar nadaljnji pogoj, naložen v prejšnji pogojni obsodbi ni bil izpolnjen, mora ta del odločbe s prejšnje pravnomočne sodbe povzeti oziroma vnesti v na novo izrečeno pogojno obsodbo, ter na novo določiti rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče ravna tako takrat, ko zanesljivo ugotovi, da obsojenec obveznosti, naložene s prejšnjo pogojno obsodbo ni izpolnil. Podatki spisa sodišča v Ilirski Bistrici, ki je preklicalo pogojno obsodbo, dajejo podlago za sklep, da to ni bilo storjeno in da so izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 57. člena KZ-1. Ker Okrožno sodišče ob izreku nove pogojne obsodbe navedenega določila ni uporabilo, je prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).

7. Strinjati se je mogoče z državnim tožilcem, da je sodišče v Murski Soboti ravnalo napačno, ko je le na podlagi podatkov iz kazenske evidence odločalo o prejšnji pogojni obsodbi, to je o pogojni obsodbi, ki jo je izreklo obsojencu Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici s sodbo I K 43021/2010. Pogojna obsodba je bila po izvedenem postopku o preklicu pogojne obsodbe že preklicana in kazen petih mesecev zapora izrečena. Ker sodišče v Murski Soboti ni pridobilo kazenskega spisa Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici pred odločanjem o izreku kazenske sankcije na naroku za izrek sankcije (285.č člen ZKP), ni bilo seznanjeno z navedenim dejstvom. Potem, ko je sodišče v Ilirski Bistrici izvedlo postopek o preklicu pogojne obsodbe in izdalo sodbo, da se pogojna obsodba prekliče, ter obsojencu izreklo kazen pet mesecev zapora, sodišče več ne bi smelo odločiti, da se pogojna obsodba po sodbi v Ilirski Bistrici upošteva v novo izrečeni pogojni obsodbi obsojencu. Vendar pa je pred pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici (dne 29. 11. 2012) postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti (dne 15. 10. 2012). S sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti je bila tako obsojencu izrečena pogojna obsodba ter določena enotna kazen ob upoštevanju določene kazni v pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici I K 43021/2010. Sodba sodišča v Ilirski Bistrici je bila upoštevana tako dvakrat. V času, ko je postala sodba sodišča v Murski Soboti pravnomočna, pa ta sodba še ni bila pravnomočna. Okrožno sodišče v Murski Soboti je odločilo v izreku sodbe, da se pogojna obsodba po sodbi Okrajnega sodišča ne prekliče. Sodba sodišča v Ilirski Bistrici je s tem, ko jo je sodišče v Murski Soboti upoštevalo (sicer nepravilno) v novi izrečeni pogojni obsodbi obsojencu, izgubila svojo samostojnost in postala sestavni del sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Tako se pokaže, da je bila s sodbo sodišča v Ilirski Bistrici, ker je sodba tega sodišča o preklicu pogojne obsodbe postala pravnomočna kasneje kot sodba sodišča v Murski Soboti, preklicana pogojna obsodba, ki kot samostojna sankcija ni več obstajala, ker je bila pred pravnomočnostjo upoštevana v pogojni obsodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Odločitev, za katero se zavzema državni tožilec ob upoštevanju nepravnomočne sodbe okrajnega sodišča o preklicu, ki še ni učinkovala in ni bila izvršljiva (drugi odstavek 129. člena ZKP, pravnomočna sodba se izvrši, ko je izrečena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir), bi pomenila odločitev, ki je obsojencu v škodo.

8. Vrhovno sodišče je po navedenem delno ugodilo zahtevi državnega tožilca o kršitvi kazenskega zakona (določba tretjega odstavka 57. člena KZ-1). Kršitev je le ugotovilo, saj v primeru, da je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obsojenčevo škodo (kazenski zakon je bil namreč kršen v korist obsojenca, kar tožilec z navedbami v zahtevi izpodbija), lahko le ugotovi, da je bil zakon prekršen, ne sme pa poseči v pravnomočno odločbo, ampak je dolžno uporabiti določilo drugega odstavka 426. člena ZKP. Ker pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je v ostalem zahteva državnega tožilca neutemeljena, jo je zavrnilo.

9. Ker pa je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici preklicana pogojna obsodba in izrečena kazen petih mesecev zapora in ker je okrožno sodišče pred pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici upoštevalo v izrečeni pogojni obsodbi sodbo tega sodišča ter določilo enotno kazen, je bila s tem obsojencu ista kazenska sankcija upoštevana dvakrat. Zato bo lahko državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici I K 43021/2010 z dne 21. 9. 2012, ki je postala pravnomočna dne 29. 12. 2012, ob ugotovitvi, da so bile tako s preklicem pogojne obsodbe kršene določbe 506. člena ZKP v postopku za preklic pogojne obsodbe, kar je vplivalo na zakonitost te sodbe.