Jedro

Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke zasebnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom pod točko I odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni kazenski zadevi zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1, pod točko II pa je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Kranju kot stvarno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep se je iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožilia pooblaščenka zasebnega tožilca s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se obravnavanje zadeve nadaljuje pred naslovnim sodiščem kot stvarno pristojnim sodiščem.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi se obdolženemu A. A. očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1, ki naj bi ga storil na način, da je dne 19. 10. 2022, na srečanju lastnikov in stanovalcev B. ceste 4, ..., pred prisotnimi stanovalci-solastniki večstanovanjske hiše in predstavniki upravnika večstanovanjske hiše, na danem naslovu, o zasebnem tožilcu C. C. izrekel določene besede/očitke, kar naj bi škodovalo časti in dobremu imenu zasebnega tožilca ter ga s tem razžalil. 5. Kot izhaja iz spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje v okviru formalnega preizkusa obtoženega akta (435. člen ZKP) presodilo, da Okrajno sodišče v Kranju ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni zadevi. Podalo je namreč oceno, da je tako obsežno srečanje lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše, ob prisotnosti več kot deset oseb, kot je opisano v zasebni tožbi, v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) potrebno šteti kot javni shod, saj so bile očitane besede izrečene širokemu krogu oseb. Po presoji prvostopenjskega sodišča to ustreza tudi zakonski opredelitvi javnega shoda (ZJZ), saj dostop (za razliko od izražanja upoštevnega mnenja) ni omejen, zato je glede na navedene okoliščine presodilo, da zadeva ne sodi v stvarno pristojnost Okrajnega sodišča v Kranju.

6. Sprejeto odločitev graja pooblaščenka zasebnega tožilca, ki utemeljeno izpostavlja, da je izpodbijani sklep materialno pravno zmoten.

7. Shod stanovalcev oziroma lastnikov večstanovanjske stavbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja javnega shoda. Javni shod je namreč po določilih Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur (4. člen); javni shod je praviloma potrebno prijaviti (11. člen).

8. Sodišče druge stopnje se glede na navedeno zakonsko dikcijo v celoti pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnike hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1 (ki je v domeni okrožnega sodišča), zmotno odločilo o stvarni ne-pristojnosti Okrajnega sodišča v Kranju.

9. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v predmetni zadevi podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke prvega odstavka 370. člena ZKP, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.