Jedro

Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka po 413. in 414. členu ZPP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obsojenega X. in ugoditvi pritožbi njegovega zagovornika, se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo obsojenčevega zagovornika za obnovo kazenskega postopka, ki je bil zoper obs. X. pravnomočno končan s sodbo Okrožnega sodišča v K. opr. št. K 49/2000 z dne 20.4.2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v L. opr. št. I Kp 1300/2001 z dne 14.2.2002. Zoper sklep sta se pritožila obsojenec in njegov zagovornik. Obsojenec v pritožbi nakazuje pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 370. člena ZKP) ter predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zagovornik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 370. člena ZKP ter navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in enakosti strank v postopku, s čimer nakazuje kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba obsojenčevega zagovornika je utemeljena. Po določbi 22. člena Ustave je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnkih interesih. Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici. Tudi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice načelo kontradiktornosti, kot izraz pravice do poštenega sojenja po 6. členu EKČP, zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se seznani in opredeli glede vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko v njegovo škodo vplivale na odločitev pritožbenega sodišča (odločba Ustavnega sodišča UP-32/01 z dne 13.3.2003). Zakon o kazenskem postopku izhaja iz načela, da imata v kazenskem postopku obtoženec in tožilec položaj enakopravnih strank (načelo konktradiktornosti), kolikor zakon ne določa drugače (člen 16/I ZKP). Po določbi prvega odstavka 412. člena ZKP o zahtevi za obnovo kazenskega postopka odloča senat (šesti odstavek 25. člena ZKP) sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na prvi stopnji. Če sodišče ne zavrže zahteve za obnovo postopka iz razlogov po prvem odstavku 413. člena ZKP, vroči prepis zahteve nasprotni stranki, ki ima nato v osmih dneh pravico nanjo odgovoriti. Ko prispe sodišču odgovor na zahtevo ali ko poteče rok za odgovor, odredi predsednik senata, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicujeta zahteva in odgovor nanjo. Sodnik, ki opravlja poizvedbe, ravna po petem odstavku 178. člena ZKP (drugi odstavek 413. člena ZKP). Po opravljenih poizvedbah (v primeru, ko gre za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti), sodišče prve stopnje spise pošlje državnemu tožilcu, ki jih mora brez odlašanja vrniti s svojim mnenjem (tretji odstavek 413. člena ZKP). Ko državni tožilec vrne spise, sme sodišče odrediti, naj se poizvedbe dopolnijo, sicer pa na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne (prvi odstavek 414. člena ZKP). Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP, izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka, kar v svoji pritožbi utemeljeno uveljavlja obsojenčev zagovornik, ko navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, saj obramba ni bila seznanjena z izvedbo preiskovalnih dejanj in listinami, katere je sodišču predložilo državno tožilstvo skupaj z mnenjem. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz podatkov spisa ne izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedlo postopek v celoti skladno z določbo drugega odstavka 413. člena ZKP. Izvedenski mnenji izvedenca grafologa in psihiatra je sicer vročilo državnemu tožilcu, obsojencu in njegovemu zagovorniku. Ni pa državnega tožilca, obsojenca in zagovornika na primeren način obvestilo o zaslišanju prič, katere je zaslišalo dne 2.6.2003. Prav tako pa tudi mnenja pristojnega državnega tožilca (mnenje ODT Krško z dne 26.11.2003), kateremu je državna tožilka priložila neoverjene fotokopije: zapisnika o zaslišanju mld. Y. kot priče v kazensko-mladoletniški zadevi Okrožnega sodišča v K. opr. št. Kmp 7/2002 z dne 30.10.2002, odločbe Centra za socialno delo S. štev. 561-16/2002 z dne 26.2.2003 in mnenja Centra za socialno delo S. štev. 565-12/2001 z dne 24.11.2003, ni vročilo obsojencu in njegovemu zagovorniku. Tako iz spisa Ks 183/2002 izhaja, da sodišče prve stopnje obsojencu in njegovemu zagovorniku ni omogočilo, da bi sodeloval v postopku, v katerem je sodišče raziskalo, ali so podani razlogi za obnovo postopka. Kot utemeljeno navaja v pritožbi obsojenčev zagovornik, obsojencu oziroma zagovorniku ni bilo omogočeno sodelovati v postopku, niti da bi se izjavil glede dejanskih in pravnih vidikov zadeve. Glede na navedeno, tako izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrnilo obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka in ki se v razlogih opira na izpovedbe v obnovitvenem postopku zaslišanih prič (katerih zaslišanje ni bilo izvedeno skladno z določbo petega odstavka 178. člena ZKP) in listine, katere je sodišču prve stopnje skupaj z mnenjem posredovala državna tožilka, temelji na postopku, v katerem je bila obsojencu kršena pravica iz 22. člena Ustave. Ker obsojencu oziroma njegovemu zagovorniku ni bila zagotovljena možnost, da se udeleži poizvedb v obnovitvenem postopku ter ni bila zagotovljena pravica, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici, je sodišče druge stopnje pritožbi obsojenčevega zagovornika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo iz navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedb obsojenca in njegovega zagovornika glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni opredeljevalo. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pred ponovnim odločanjem o zahtevi za obnovo kazenskega postopka, navedene kršitve postopka odpraviti in postopek izvesti skladno z določbama 413. in 414. člena ZKP.