Jedro

Sam pobeg preko državne meje in tudi zatrjevani sovražni odnos do ljudske oblasti brez konkretizacije ravnanj v smislu 8.tč. 3.čl. ZKLD, ki bi pomenila, da je obsojenec organiziral ali postal član ali podpiral društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ, ni kaznivo dejanje po omenjeni določbi, niti - glede na čas storitve v letu 1949 - kakšno drugo kaznivo dejanje.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2.11.1949 glede obsojenega C.A. spremeni tako, da se ga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o ž b e, da je v namenu, da se pridruži v inozemstvu izdajalcem, ki delujejo na nasilni zrušitvi obstoječe državne ureditve v FLRJ, dne 15.6.1949 pobegnil preko državne meje v inozemstvo, obenem s svojo družino, kjer se še sedaj nahaja, tedaj postal član združbe, ki ji je namen vršiti zločine proti ljudstvu in državi; s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.

Stroški tega dela kazenskega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2.11.1949 je bil z izrekom pod I.) obsojenec C.A. spoznan za krivega kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD in obsojen po 1. odstavku 4. člena ZKLD z uporabo splošnih določil Kazenskega zakonika (KZ) na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom, 3 leta izgube državljanskih pravic, navedenih v 37. členu KZ, in sicer: volilne pravice, pravice do pridobitve ali opravljanja funkcij v družbenih organizacijah in društvih, pravice javnega nastopanja, pravice nositi častne naslove, rede in druga odlikovanja, pravice do državne ali druge javne službe; izrečena pa mu je bila tudi popolna zaplemba imovine. Na podlagi 4. odstavka 89. člena ZKP je bil oproščen plačila stroškov kazenskega postopka. V postopku obnove kazenskega spisa se je ugotovilo, da je postala navedena sodba pravnomočna, kar je razvidno iz izpiska iz kazenske evidence in iz kazenskega vpisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 1949. Obsojenec kazni ni prestajal. Na pobudo vdove pokojnega obsojenca C.A., C.A., je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki 1. odstavka 420. člena ZKP s predlogom, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi ugodi in izreče obsojenemu C.A. v tej zadevi oprostilno sodbo. Vložnik v zahtevi navaja, da je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani glede obsojenega C.A. kršen kazenski zakon, ker dejanje, ki je v sodbi opredeljeno kot kaznivo dejanje, v resnici nima vseh znakov kaznivega dejanja po tedaj veljavni 8. točki 3. člena ZKLD, niti po katerem drugem tedanjem kazenskem zakonu. Iz izreka sodbe je razvidno, da je pokojni A. sredi junija leta 1949 z družino pobegnil v tujino. Takšno početje samo zase v času storitve ni bilo kaznivo dejanje. Sodba očita obsojencu, da je to storil z namenom pridružiti se v tujini združbi, ki ima namen izvrševati zločine proti ljudstvu in državi. Vložnik še navaja, da razen nekoliko konkretneje opisanega pobega preko državne meje, so vsi ostali elementi kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD, navedeni v izreku sodbe, čiste trditve, brez kakršnekoli konkretizacije glede kraja, časa, modalitet in drugih morebitnih elementov tega kaznivega dejanja. Iz obrazložitve se vidi, da o teh elementih kaznivega dejanja sodišče tudi v resnici ni vedelo nič: iz dveh okoliščin (ker je pustil v domovini posestvo velike vrednosti in ker je iz poročila krajevnega ljudskega odbora izhajalo, da je bil njegov odnos do ljudske oblasti slab), napravi sodišče najprej sklep, da gre za sovražnika ljudske oblasti; kot tak pa je v tujino lahko pobegnil le z namenom, da deluje proti ustavnemu redu v FLRJ, z vključitvijo v katerokoli družbo, ki hoče zrušiti tedanji družbeni red. Ni mogoče govoriti, da gre za pomanjkanje dokazov v tej smeri, ampak gre za navadno spekulacijo, zato vložnik meni, da dejanje, za katerega je bil pokojni A. obsojen, sploh ni kaznivo dejanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Glede v zahtevi uveljavljane kršitve kazenskega zakona v škodo obsojenca je Vrhovno sodišče Republike Slovenije presojalo zahtevo v okviru naslednjih določb ZKLD: V 1. odstavku 2. člena je določeno, da je kaznivo dejanje zoper narod in državo vsako dejanje, kateremu je cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Federativne ljudske republike Jugoslavije, ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne, federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast. Po 3. členu ZKLD velja za storilca kaznivega dejanja iz 2. člena tega zakona med drugim pod 8. točko, kdor v državi ali zunaj nje organizira društvo, ki mu je cilj vršiti zločine iz 2. člena tega zakona, ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v Federatvni ljudski republiki Jugoslaviji ali kdor postane član takega društva ali ga na kakršenkoli način podpira.

Iz opisa dejanja v prvostopni sodbi elementi kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD niso razvidni. Krivdorek vsebuje glede obsojenca C.A. ugotovitev, da je v namenu, da se pridruži v inozemstvu izdajalcem, ki delujejo na nasilni zrušitvi obstoječe državne ureditve v FLRJ, dne 15.6.1949 pobegnil preko državne meje v inozemstvo, obenem s svojo družino, kjer se še sedaj nahaja. Namen, da se obsojenec pridruži v inozemstvu izdajalcem, ki delujejo na nasilni zrušitvi obstoječe državne ureditve v FLRJ, obrazlaga prvostopno sodišče z ugotovitvijo, da je obsojenec pustil v domovini posest visoke vrednosti in da je, kakor izhaja iz poročila KLO-ja P., sovražnik ljudske oblasti, z nadaljno trditvijo, "da je pobegnil v inozemstvo z namenom, da se vključi v inozemstvu v katerokoli družbo, ki ji je cilj rušitev družbenega reda v naši državi". Vrhovno sodišče ugotavlja, da krivdorek prvostopne sodbe ne vsebuje nobenega elementa iz 8. točke 3. člena ZKLD. Za zaključek, da je obsojenec organiziral društvo, ki mu je cilj vršiti zločine iz 2. člena tega zakona ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ali postal član v takem društvu oziroma ga podpiral na kakršenkoli način, v krivdoreku ni nobene konkretizacije, v razlogih pa zgolj domneva, s kakšnim namenom naj bi obsojenec pobegnil z družino preko državne meje, ko je v domovini pustil 17 ha veliko posestvo in je tudi sicer bil znan kot sovražnik ljudske oblasti. Sam pobeg preko državne meje, tudi z družino, kot tudi zatrjevani sovražni odnos do ljudske oblasti, brez konkretizacije ravnanj v smislu 8. točke 3. člena ZKLD, ni kaznivo dejanje, ne po 8. točki 3. člena ZKLD, ne kakšno drugo kaznivo dejanje v času storitve.

Ko v krivdoreku pravnomočne prvostopne sodbe ni zahtevanih elementov iz 2. člena ZKLD niti konkretizacij iz 3. člena ZKLD, Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da je bil z navedeno sodbo v škodo obsojenega C.A. kršen kazenski zakon na način iz 1. točke 372. člena ZKP, zato je skladno s 1. odstavkom 426. člena ZKP spremenilo pravnomočno sodbo tako, da je na podlagi 1. točke 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo. Glede na izrečeno oprostilno sodbo je bilo na podlagi 1. odstavka 96. člena ZKP odločiti, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka proračun.