Jedro

V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa sta združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe.

Glede na to, da iz ugovora izhaja, da naj bi bil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložen šele po izdaji sklepa o izvršbi, to ni ugovorni razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdan že pred zatrjevanim začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnika zavrnilo, v 2. točki izreka pa je zavrglo dopolnitev ugovora dolžnika z dne 18. 6. 2017. 2. Proti 1. točki izreka sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik in navaja, da je v obrazloženem ugovoru seznanil sodišče, da je v postopku poenostavljene prisilne poravnave. S tem je podal obrazloženo pravno pomembno dejstvo, ki ga ni mogoče okarakterizirati kot neobrazložen ugovor. Meni, da ni mogoče zanikati pravno pomembnega dejstva, ki izkazuje obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi, saj skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP proti insolventnemu dolžniku, ki je v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi proti 1. točki izreka ugodi in zadevo prepusti v nadaljnji postopek pravdnemu oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani 1. točki izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru z dne 22. 5. 2017 navedel, da se je zoper njega pričel postopek zaradi insolventnosti, in sicer poenostavljena prisilna poravnava, ter v dokaz predložil listinske dokaze, med drugim tudi fotokopijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z dne 12. 5. 2017. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo zaradi neobrazloženosti in v obrazložitvi zapisalo, da dejstva, ki jih dolžnik navaja v ugovoru, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev. Takšen zaključek je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno pravilen.

7. V konkretnem primeru je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan 24. 4. 2017. V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa sta združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe. Po določbah ZPP začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave na postopek izdaje plačilnega naloga ne učinkuje. Glede dovolitve izvršbe pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v prvem odstavku 131. člena določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Glede na to, da iz ugovora izhaja, da naj bi bil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložen šele po izdaji sklepa o izvršbi, to ni ugovorni razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdan že pred zatrjevanim začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave. Dejstvo začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave po izdaji sklepa o izvršbi bo mogoče upoštevati v nadaljnjem postopku v smislu določb 132. člena ZFPPIPP.

8. Odločitev o zavrnitvi ugovora je torej pravilna in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).