Jedro

Obravnavana dokazna ocena ni le neskladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, temveč je v celoti izostala. Sodišče prve stopnje je le v celoti povzelo bistveno in nebistveno vsebino vseh izvedenih dokazov, ne da bi se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Sodni izvedenec ne more in ne sme nadomestiti vloge sodišča. Zgolj to, da je sodišče prve stopnje sprejelo izvedensko mnenje, brez kakršnihkoli zaključkov in dokazne ocene, ne dosega standarda obrazložene sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 24. 8. 2016 in št. ... z dne 13. 3. 2017, priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno od 6. 6. 2016 dalje oziroma podredno pravico do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami od 6. 6. 2016 dalje ter povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Ob obširnem povzetku vsebine mnenj in zaslišanj ni vsebinsko obrazloženo pojasnjeno, zakaj je sprejeto sodno izvedensko mnenje. Sodišče se ni opredelilo do vsebine mnenja, pripomb in listinskih dokazov. Sklicevanje na mnenja izvedencev ne more nadomestiti naloge sodišča, da izvede celostni dokazni postopek, sprejme zaključke in jih ustrezno obrazloži. Sodba je neobrazložena in arbitrarna, nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti. Podana je kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Kršen je tudi 8. člen ZPP, ker dokazna ocena ni analitično sintetična. Odvzeta ji je možnost obravnavanja pred sodiščem, zato je podana še kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Kršena sta 23. in 25. člen Ustave RS. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Opozarja na mnenje invalidske komisije I. stopnje in izvide z dne 18. 1. 2016, 4. 2. 2016 ter 29. 1. 2016. Po mnenju izvedenskega organa pa naj bi se nihanja razpoloženja uravnavala z bolniškim staležem, zato ni mogoče zaključiti, da je zmožna za delo v 6-urnem delavniku. Ni bilo upoštevano, da po daljšem delovnem naporu pride do upada delovne učinkovitosti. Neskladja v mnenjih invalidske komisije I. stopnje in lečečih specialistov ter izvedenskega organa niso bila pojasnjena. Do pripomb na izvedensko mnenje se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Ker ni postavilo novega izvedenca, je kršilo 254. člen ZPP in ji odvzelo možnost dokazovanja. Primarno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje ter povrnitev stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb toženca o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja. Tožnica je invalid III. kategorije zaradi bolezni s pravico do dela, na katerem dela (čistilka ambulantnih prostorov), s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno od 16. 10. 2013 dalje. Po mnenju invalidske komisije I. stopnje je s 6. 6. 2016 prišlo do spremenjene III. kategorije invalidnosti, ker je za delo, na katerem dela, zmožna le 4 ure dnevno, vendar je invalidska komisija II. stopnje ocenila, da ni prišlo do spremenjene invalidnosti.

6. Sodišče prve stopnje je pridobilo izvedensko mnenje izvedenskega organa, v sestavi specialistov medicine dela, psihiatra in ortopeda. Na tožničine pripombe je bilo podano dopolnilno izvedensko mnenje, vsi trije člani pa so bili še zaslišani. Izvedensko mnenje, da pri tožnici ni prišlo do spremenjene invalidnosti, je sodišče v celoti sprejelo ter izdalo zavrnilno sodbo, ne da bi sploh sprejelo kakšnekoli zaključke, odločitev obrazložilo in se opredelilo do konkretnih in obrazloženih relevantnih tožničinih pripomb. Utemeljilo je le, da so mnenje podali ustrezni specialisti na podlagi ustrezno povzete medicinske dokumentacije in osebnega pregleda, na tožničine pripombe pa je bilo jasno in prepričljivo odgovorjeno na zaslišanju.2 Pritrditi je potrebno pritožnici, da takšna sodba, ki le v celoti povzema vsa pridobljena pisna in ustna izvedenska mnenja, nima dokazne ocene in zato je ni mogoče niti preizkusiti.

7. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Po sodni3 in ustavno sodni4 praksi mora sodišče na konkreten način in z zadostno jasnostjo navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih. Razlogi morajo biti jasni in si med seboj ne smejo nasprotovati. Iz razlogov sodbe mora izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in ugotovljeno dejansko stanje. Iz sodbe mora izhajati, katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Sodnik skladno z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana. Gre za metodološki napotek, da je dokazna ocena v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej vestna, skrbna ter analitično sintetična. Obravnavana dokazna ocena ni le neskladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, temveč je v celoti izostala. Sodišče prve stopnje je le v celoti povzelo bistveno in nebistveno vsebino vseh izvedenih dokazov, ne da bi se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Sodni izvedenec ne more in ne sme nadomestiti vloge sodišča. Zgolj to, da je sodišče prve stopnje sprejelo izvedensko mnenje, brez kakršnihkoli zaključkov in dokazne ocene, ne dosega standarda obrazložene sodbe.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP ugodilo pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Zadevo je potrebno vrniti v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, saj glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ne more odpravljati pomanjkljivosti postopka pred sodiščem prve stopnje, ki sploh ni opravilo dokazne ocene izvedenih dokazov. Tovrstne opustitve namreč sodišče druge stopnje ne more nadomestiti in odpravljati osnovnih pomanjkljivosti dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj bi v celoti prevzelo sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje, in posledično nesorazmerno poseglo v pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje je smotrnejša tudi z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka.

9. V ponovljenem postopku bo potrebno dokazno oceniti vse že izvedene dokaze. V skladu z 8. členom ZPP bo potrebno izvedene dokaze presoditi same zase in v povezavi z drugimi dokazi ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Opredeliti se bo potrebno do vseh tožničinih relevantnih navedb in pripomb ter predlaganega drugega sodnega izvedenca. Nato bo mogoče ponovno presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca ter s tem v zvezi, ali je pri tožnici podana spremenjena invalidnost ali ne in odločiti o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka.

10. Ob razveljavitvi sodbe je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji, in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških pritožbe, pridržati za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v 2. odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (1. in 2. odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (1. odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (2. odstavek 354. člena in 2. odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Na primer Psp 600/2015. 4 Na primer UP-147/2009, Up-609/12-21.