Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - posamezni del stavbe z ID znakom ....

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da se ugotovi, da ima tožeča stranka lastninsko pravico na nepremičnini - posamezni del stavbe z ID znakom ...

3. Tožeča stranka je uveljavljala lastninsko pravico na nepremičnini, ki je v naravi poslovni prostor na naslovu ... Nepremičnina je bila prvotno stanovanje, v katerem so prebivale tri družine. Pravna prednica tožeče stranke (družba S.) je iskala poslovne prostore, zato je bilo dogovorjeno, da se stanovalcem stanovanja zagotovijo nadomestna stanovanja, predmetnemu stanovanju pa se spremeni namembnost v poslovni prostor. Sporno je bilo, ali je bil predmet dogovora prenos pravice uporabe na pravno prednico tožeče stranke ali zgolj oddaja poslovnega prostora v najem, kot je to trdila tožena stranka.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je spremenilo dejansko stanje in nato spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča brez pritožbene obravnave, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. oziroma 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

(2) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je na podlagi sklepanja (na podlagi obstoja kupoprodajnih pogodb za nadomestna stanovanja) podalo zaključek, da je bil med pravnima prednikoma pravdnih strank sklenjen ustni dogovor o prenosu sporne nepremičnine med osnovna sredstva pravne prednice tožeče stranke, podalo dokazno oceno v nasprotju z 8. členom ZPP, ker obstoja kupoprodajnih pogodb za stanovanja ni ocenilo v luči preostalih dokazov, ki so takšnemu zaključku nasprotovali, zaradi česar je izpodbijana sodba nezakonita?

(3) Ali bi tožnica za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku morala navajati in izkazati, da je lastninska pravica oziroma pravica uporabe na nadomestnih stanovanjih prešla na pravno prednico tožene stranke?

(4) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je štelo za dokazano, da sta nadomestni stanovanji prešli v last pravnega prednika tožene stranke, preseglo okvir pritožbene kritike tožeče stranke glede dokazne ocene in s tem kršilo določbo 350. člena ZPP in odločalo izven trditev tožeče stranke?

(5) Ali je materialno dokazno breme v primeru, da bi bila s strani tožeče stranke podana trditev, da je prednica tožnice pravico uporabe oziroma lastninsko pravico na nadomestnih stanovanjih prenesla na prednico tožene stranke, na tožeči stranki?

(6) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je na toženo stranko prevalilo breme dokazovanja za okoliščino, da pravica uporabe na nadomestnih stanovanjih ni bila prenesena na njeno pravno prednico ter tožene stranke skladno z materialnim procesnim vodstvom ni pozvalo k dodatni izjasnitvi, kršilo določbo 385. člena ZPP, zaradi česar je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita?

(7) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je na podlagi sklepanja (na podlagi obstoja kupoprodajnih pogodb za nadomestna stanovanja) podalo zaključek, da je bil med pravnima prednikoma pravdnih strank sklenjen ustni dogovor o prenosu sporne nepremičnine med osnovna sredstva pravne prednice tožeče stranke, podalo dokazno oceno v nasprotju z 8. členom ZPP, ker obstoja kupoprodajnih pogodb za stanovanja ni ocenilo v luči preostalih dokazov, ki so takšnemu zaključku nasprotovali, zaradi česar je izpodbijana sodba nezakonita?

(8) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je štelo, da med strankama ni bilo govora o najemni pogodbi kljub temu, da iz dopisa z dne 8. 10. 1979 izhaja, da se je pravni prednik tožene stranke skliceval na najemno pogodbo, postavilo prenizek dokazni standard tožeči stranki in jo s tem favoriziralo, zaradi česar je bila tožena stranka prizadeta v enakem varstvu pravic?

(9) Ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je za tožečo stranko štelo, da je v opravičljivi dokazni stiski z dokazovanjem svojih trditev, za toženo stranko pa navedenega ni upoštevalo pri dokazovanju njenih trditev, nepravilno porazdelilo dokazno breme med strankama?

(10) Ali je drugostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je navedlo, da po 10. členu ZPSPP družbeno pravne osebe druga drugi niso smele oddajati v najem poslovnih prostorov, in na podlagi tega zaključilo, da dogovor o najemu spornega prostora ni mogel biti sklenjen, čeprav so to po navedenem členu smele storiti v primeru, ko prostora iz upravičenih razlogov same niso mogle začasno uporabljati?

(11) Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da 226. člen ZZD velja tudi za primere, ko je družbeno sredstvo brez pravne podlage prešlo od ene na drugo družbeno pravno osebo?

(12) Ali je bil potreben za prenos pravice uporabe na nepremičnini oziroma za prenos nepremičnin med družbeno pravnimi osebami in družbenopolitično skupnostjo oziroma za prenos stvari v osnovna sredstva iz družbenopolitične skupnosti v družbeno pravno osebo obstoj pisne pogodbe glede na določbe ZZD?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožena stranka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).