Jedro

Ali sorodstvena povezanost stranke z enim od več sodnikov na pristojnem sodišču vpliva na objektivno nepristranost sodišča, je odvisno od vrste in narave konkretnega spora, ravnanja strank in drugih okoliščin.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je 20.10.2000 pri krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v ... vložila tožbo, s katero od toženke zahteva 500.000 SIT odškodnine zaradi duševnih bolečin, ki jih je prestala zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Sodišče je na naroku 16.5.2002 že zaslišalo obe pravdni stranki in narok zaključilo. Tožnica je z vlogo z dne 10.9.2003 sporočila, da se stranki nista izvensodno poravnali in zato prosila za pospešitev postopka. Nato je sodišče z dopisom z dne 22.3.2004 vrhovnemu sodišču predlagalo, naj v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, ker je toženka sestrična sodnice tega sodišča in še pojasnilo, da je bilo tako odločeno že v več zadevah, v katerih je nastopala toženka.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sorodstveno razmerje stranke z enim od sodnikov bi lahko predstavljalo tak tehten razlog, vendar ne v vsakem primeru. Ali gre v konkretni zadevi za tak razlog, je odvisno od vrste in narave spora, ravnanja strank in drugih okoliščin. Sorodstvena povezanost stranke z enim od več sodnikov na pristojnemu sodišču po presoji vrhovnega sodišča sama po sebi ne vpliva na subjektivno nepristranost ostalih sodnikov na tem sodišču, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Utegnila pa bi vplivati na objektivno nepristranost sodišča, torej tako, ki mora izključiti dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. V obravnavani zadevi gre za običajen odškodninski spor zaradi razžalitve. Narava takega spora ne zahteva posebnega pristopa pri obravnavanju kot na primer pri statusnih preživninskih ali drugih podobnih zadevah. Sodišče je v tej zadevi (pa tudi v predhodni pravnomočno končani kazenski zadevi) že izvajalo dokaze, stranki pa sta izmenjali več vlog, vendar nobena ni izrekla kakega pomisleka v nepristranost sodišča. Zato ni mogoče šteti, da obstoj sorodstvenega razmerja toženke z eno od sodnic na tem sodišču vpliva na objektivno nepristranost sodišča. Vrhovno sodišče je neutemeljen predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.