Jedro

Opis kaznivega dejanja, da je iz njega mogoče razbrati, ali vsebuje vse znake očitanega kaznivega dejanja kot historičnega dogodka, mora vsebovati vse odločilna dejstva in okoliščine, ki določeno kaznivo dejanje konkretizirajo. Obtoženemu A. A. se očita udeležba v ožjem pomenu sodelovanja pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (pomoč). Kaznivost te udeležbe pa je odvisna od dejanja glavnega storilca (t.i. akcesornost udeležbe). To pomeni, da udeležbeno dejanje kazenskopravno oživi, postane kaznivo šele v odvisnosti od tega, ali je glavni storilec (v konkretnem primeru B. B.) izvršil, uresničil zakonski dejanski stan kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Pomoč v kazenskopravnem smislu v objektivnem pogledu predstavlja ravnanje pomagača oziroma njegov prispevek v obliki aktivne ali pasivne pomoči k dejanju glavnega storilca, pri čemer mora biti dejanje glavnega storilca opisano oziroma konkretizirano do te stopnje, da je mogoče že iz samega opisa dejanja oziroma izvršitvenega ravnanja storilca ugotoviti, ali pomagačevo ravnanje dejansko predstavlja prispevek, podporo, olajšanje in podobno. Prav tako mora biti konkretizirano pomagačevo ravnanje, da je mogoče ugotoviti ali to ravnanje dejansko predstavlja podporo ali olajšanje h kaznivemu dejanju glavnega storilca. Dejanja pomoči po subjektivni strani pomenijo samo sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem dejanju. Krivda pomagača je lahko samo naklepna. Pri pomoči mora biti naklep "dvojen", zajeti mora tako samo ravnanje pomoči kot dejanje glavnega storilca.

Izrek

I. Ob obravnavanju pritožbe obtoženčevih zagovornikov se izpodbijana sodba glede obtoženega A. A. spremeni tako, da se iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe da je obsojeni B. B. pri opravljanju gospodarske dejavnosti zato, da bi sebi in drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj, z dejanjem pa je bila pridobljena velika premoženjska korist in mu je šlo za to, da sebi in drugemu pridobi tako premoženjsko korist, pri dejanju pa mu je A. A. naklepoma pomagal s tem, da je, B. B. v mesecu aprilu 2010 kot prokurist družbe C. d. o. o. in hkratni predsednik D., na podlagi sklenjene Pogodbe o trženju programov D. z dne 1. 11. 2006 med družbo C. d. o. o. in D., na TR račun družbe C. d. o. o. prejel sponzorska sredstva družb E. d.d., F. d.d. in G. d.d. (v nadaljevanju: G.) v skupnem znesku 84.000,00 EUR, z vključenim DDV, katerih nato skladno z 2. členom Pogodbe o trženju programov D. z dne 1. 11. 2006 ni prenakazal na TR račun D., temveč je dne 24. 5. 2010 direktorici družbe C. d. o. o. H. H. naročil, naj D. izstavi naslednjih pet računov z lažno vsebino: - račun št.: 00074-2010 z dne 17. 5. 2010, v znesku 40.011,60 EUR iz naslova organizacije I. ... 2010; - račun št. 00076/2010 z dne 17. 5. 2010 v znesku 16.800,00 EUR iz naslova 20% pogodbene provizije za pridobivanje sponzorjev za ... v mesecu aprilu 2010 v ...; - račun št. 00075/2010 z dne 17. 5. 2010 v višini 8.179,00 EUR, iz naslova pogodbeno določenih zamudnih obresti; - račun št. 00262-2009 z dne 22. 12. 2009 v višini 17.373,00 EUR, iz naslova pogodbeno določenih zamudnih obresti za leto 2009; - račun št. 00284-2009 z dne 5. 1. 2010 v znesku 1.636,40 EUR in jih nato dne 24. 5. 2010 vključi v Izjavo o pobotu, sklenjeno med D. in družbo C. d. o. o. kot terjatev do D., ter je nato H. H. izstavila D. zgoraj navedenih pet računov z lažno vsebino in jih v dne 24. 5. 2010 izdani Listini o pobotu tudi upoštevala, A. A. pa je kot športni direktor D. v imenu D. dne 24. 5. 2010, potem ko je dne 24. 5. 2010 družbi C. d. o. o. izstavil račun št.: 46/2010 v znesku 84.000,00 EUR, podpisal Izjavo o pobotu (kompenzacijo) med družbo C. d. o. o. in D., v skupnem znesku 84.000,00 EUR z vključenim DDV, čeprav je bil kot v.d. direktorja D. seznanjen z dejstvom, da družba C. d. o. o. do poplačila navedenih storitev ni upravičena, in da si je družba C. d. o. o. navedene storitve obračunala neutemeljeno; z navedenimi dejanji pa je družba C. d. o. o. pridobila veliko premoženjsko korist v skupnem znesku 84.000,00 EUR, D. pa je nastala velika premoženjska škoda v višini 84.000,00 EUR, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1. II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatku obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovih zagovornikov, proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo X K 36212/2014 z dne 30. 11. 2023 obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1 in mu na podlagi istih zakonskih določil izreklo kazen eno leto zapora. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženi dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo so se pritožili zagovorniki obtoženega zaradi bistvene kršitve določb ZKP po členu 370 točka 1 v zvezi s členom 371/I. točka 11 ZKP, kršitve kazenskega zakona po členu 370 točka 2 v zvezi s 372. členom ZKP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po členu 370 točka 3 v zvezi s členom 373 ZKP in odločbe o kazenskih sankcijah ter odločbe o stroških postopka po členu 370 točka 4 ZKP v zvezi s členom 374 ZKP s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega oprosti obtožbe, podrejeno da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred spremenjenim senatom oziroma izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženemu izrečeno kazen ustrezno zniža oziroma mu izreče kazensko sankcijo opominjevalne narave (pogojno obsodbo) ter ga oprosti plačila stroškov kazenskega postopka.

3. Skladno s prvim odstavkom 383. člena ZKP sodišče druge stopnje prvenstveno preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Skladno z 2. točko prvega odstavka 383. člena ZKP pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti med drugim upošteva, ali je bil v škodo obtoženega prekršen kazenski zakon.

4. Opis kaznivega dejanja, da je iz njega mogoče razbrati, ali vsebuje vse znake očitanega kaznivega dejanja kot historičnega dogodka, mora vsebovati vse odločilna dejstva in okoliščine, ki določeno kaznivo dejanje konkretizirajo. Obtoženemu A. A. se očita udeležba v ožjem pomenu sodelovanja pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (pomoč). Kaznivost te udeležbe pa je odvisna od dejanja glavnega storilca (t.i. akcesornost udeležbe)1. To pomeni, da udeležbeno dejanje kazenskopravno oživi, postane kaznivo šele v odvisnosti od tega, ali je glavni storilec (v konkretnem primeru B. B.) izvršil, uresničil zakonski dejanski stan kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

5. Pomoč v kazenskopravnem smislu v objektivnem pogledu predstavlja ravnanje pomagača oziroma njegov prispevek v obliki aktivne ali pasivne pomoči k dejanju glavnega storilca, pri čemer mora biti dejanje glavnega storilca opisano oziroma konkretizirano do te stopnje, da je mogoče že iz samega opisa dejanja oziroma izvršitvenega ravnanja storilca ugotoviti, ali pomagačevo ravnanje dejansko predstavlja prispevek, podporo, olajšanje in podobno. Prav tako mora biti konkretizirano pomagačevo ravnanje, da je mogoče ugotoviti ali to ravnanje dejansko predstavlja podporo ali olajšanje h kaznivemu dejanju glavnega storilca.2 Dejanja pomoči po subjektivni strani pomenijo samo sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem dejanju. Krivda pomagača je lahko samo naklepna. Pri pomoči mora biti naklep "dvojen", zajeti mora tako samo ravnanje pomoči kot dejanje glavnega storilca.3

6. Zloraba položaja je ravnanje, do katerega je storilec na podlagi zakona ali notranjih pooblastil gospodarskega subjekta sicer upravičen, vendar ga opravi v nasprotju z njegovim namenom, v nasprotju z interesi gospodarskega subjekta oziroma v nasprotju z obveznostjo ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (prvi odstavek 263. člena Zakona o gospodarskih družbah-1, v nadaljevanju ZGD-1). Poslovna nezvestoba storilca gospodarskemu subjektu se pri tem izvršitvenem načinu torej kaže v tem, da storilec zlorabi dano pooblastilo tako, da namesto interesa gospodarskega subjekta zasleduje lastni interes ali interes tretje osebe.4

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v opisu izpodbijane sodbe niso vsebovani zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki naj bi ga storil B. B. Slednjemu se v odločilnem očita, da je kot prokurist družbe C. d. o. o. in hkratni predsednik D. po Pogodbi o trženju programov D. z dne 1. 11. 2006 med družbo C. d. o. o. in D., na TR račun družbe C. prejel sponzorska sredstva družb E. d.d., F. d.d. in G. d.d. (v nadaljevanju: G.) v skupnem znesku 84.000,00 EUR, z vključenim DDV, katerih nato skladno z 2. členom navedene pogodbe ni prenakazal na TR račun D., temveč je direktorici družbe C. d. o. o. H. H. naročil, naj D. izstavi pet računov z lažno vsebino in jih nato vključi v Izjavo o pobotu, sklenjeno med D. in družbo C. d. o. o. kot terjatev do D. 8. V ZGD-1 je prokura urejena v členih 33 do 38. Prokurist je poslovni pooblaščenec in ima funkcijo zastopanja družbe proti tretjim osebam. Ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi. Prokurist opravlja naloge pravnega zastopstva in poslovanja podjetja ali gospodarske družbe, podpisuje dokumente, pogodbe in pravno zastopa podjetje ali gospodarsko družbo nasproti tretjim osebam. Prokurist ne deluje kot poslovodja (npr. kot direktor ali član uprave), za odločanje znotraj družbe nima pooblastil. Za prokurista je tako bistveno, da je zgolj in samo pooblaščenec in mu zakon ne daje nobenih poslovodnih upravičenj, ki jih ime zgolj poslovodstvo. Prokurist družbe navznoter ne sme voditi, še manj pa poslovodstvu dajati kakršnakoli navodila pri poslovnih odločitvah. Glede na navedeno B. B. kot prokurist družbe C. d. o. o. ni imel pooblastila za vodenje poslov družbe C. d. o. o. oziroma dajanje navodil (naročil) direktorici družbe C. d. o. o. H. H. in glede na tak opisan očitek v izreku izpodbijane sodbe ni mogel izpolniti zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1, saj v odnosu do očitanega ravnanja ni bil nosilec zahtevanega položaja, pravic ali dolžnosti. Za presojo njegovega ravnanja je namreč relevantna navezava na pravice in pooblastila, ki jih je imel kot nosilec očitane funkcije (prokurist). Ravnanje B. B., ki je opisano v izreku izpodbijane sodbe bi bilo mogoče presojati kvečjemu po merilih udeležbe v ožjem smislu (napeljevanje).

9. Obtoženemu A. A. se v odločilnem očita, da je obsojenemu B. B. naklepoma pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja s tem, da je kot športni direktor D. v imenu D., potem ko je družbi C. d. o. o. izstavil račun v znesku 84.000,00 EUR, podpisal Izjavo o pobotu (kompenzacijo) med družbo C. d. o. o. in D. v skupnem znesku 84.000,00 EUR z vključenim DDV, v nadaljevanju pa je opisan še subjektivni odnos obtoženega v smislu, da je bil kot v.d. direktorja D. seznanjen z dejstvom, da družba C. d. o. o. do plačila storitev ni upravičena in da si je družba C. d. o. o. storitve obračunala neutemeljeno.

10. Tudi glede opisa pomoči pri obtoženemu A. A. pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru pomoč, ki se očita obtoženemu A. A. v kazensko pravnem smislu ni konkretizirana, saj sama izstavitev računa (pri tem se niti ne zatrjuje, da je račun neutemeljen) in podpis Izjave o pobotu (kompenzacije) med družbo C. d. o. o. in D. ne pove ničesar v smeri pomoči h kaznivemu dejanju glavnega storilca, saj v nadaljevanju ni konkretizirano, katero od njegovih ravnanj je povezano z izvršitvenim ravnanjem glavnega storilca B. B., ki naj bi predstavljajo izvršitev kaznivega dejanja zlorabe.

11. Ravnanje obtoženega A. A. je opisano le v odnosu do dejanja direktorice družbe C. d. o. o. H. H., ki je v vlogi zakonite zastopnice družbe C. d. o. o. izstavila sporne račune ter sestavila in podpisala Izjavo o pobotu z dne 24. 5. 2020 ter vanjo vključila navedene račune z lažno vsebino. To pa je naredila po naročilu obsojenega B. B. Da je prišlo do pobota terjatev in obveznosti med družbo C. d. o. o. in D. je bila ključna Izjava o pobotu z dne 24. 5. 2010, ki jo je sestavila in podpisala kot direktorica družbe C. d. o. o. H. H., ki, ki je s svojimi ravnanji omogočila, da so se predmetne terjatve in obveznosti med družbo C. d. o. o. in D. medsebojno pobotale in ne B. B. Njeno ravnanje, ki je opisano v izreku, bi bilo mogoče presojati v smislu, da je neposredno izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 (njej se je sicer v konkretnem primeru očitala pomoč B. B. pri kaznivem dejanju). Ravnanje obtoženega A. A., ki je opisano v izreku sodbe, ni dovolj povezano z izvršitvenim ravnanjem glavnega storilca B. B.. in ga ni mogoče opredeliti kot fizične ali psihološke pomoči pri kaznivem dejanju, kot se po opisu očita B. B. Opis kaznivega dejanja pomoči torej ni konkreiziran do te stopnje, da bi bilo mogoče ugotoviti, kako je obtoženi A. A. pomagal B. B. pri izvrševanju kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma pri katerem konkretno navedenem ravnanju B. B., ki naj bi predstavljajo izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja, je pomagal A. A. Ker je obtožbeni očitek obtoženemu A. A. toliko nedoločen v odnosu do izvršitvenih ravnanj glavnega storilca, teh pomanjkljivosti ni mogoče sanirati oziroma nadomestiti z razlogi sodbe.

12. Povedano drugače, iz opisa celotnega ravnanja v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da je ravnanje B. B. mogoče pravo opredeliti edino kot napeljevanje h kaznivemu dejanju zorale položaja, katerega storilka je po tem opisu H. H., v izreku izpodbijane sodbe pa se obtoženemu A. A. očita, da je pomagal pri storitvi kaznivega dejanja B. B. Pri tem pa kazenskopravni očitek očitno spregleda, da je B. B. napeljevalec, H. H. storilka, kar pomeni, da bi moralo biti jedro kazenskopravnega očitka A. A. usmerjeno v ravnanje dejanske storilke, ne pa v ravnanje napeljevalca B. B., saj pomoč k napeljevanju v kazenskopravnem smislu ni možna.

13. Po obrazloženem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo kazenskega zakona v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženemu očita kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, kaznivo dejanje (točka 2 372. člena ZKP), zaradi česar je obtoženega oprostilo obtožbe, da je storil kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1. Zaradi navedenega se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb, ki so v posledici sprejete odločitve brezpredmetne.

14. Glede na takšno odločitev je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatku obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovih zagovornikov, bremenijo proračun.

1 L. Bavcon, M. Ambrož in drugi: Kazensko pravo, splošni del, Uradni list RS 2013, str. 347 in 357. 2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 6155/2013 z dne 18. 12. 2015. 3 M. Ambrož in drugi: Kazenski zakonik s komentarjem, splošni del, GV založba 2021, str. 614. 4 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 34548/2016 z dne 14. 3. 2024.