Jedro

Sodišče je vezano na predlog za nadomestitev globe storilcu prekrška z opravo nalog v splošno korist, katerega lahko zavrne ali pa mu ugodi, v slednjem primeru mora določiti predlagane naloge.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 27.3.2009 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo PR 722/2007 z dne 12.11.2007 storilcu zaradi prekrška po d) točki četrtega odstavka v zvezi s petim odstavkom 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) izreklo globo 600,00 EUR in osemnajst kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan, ko je bil storjen prekršek. Z odločbo PRuz 386/2008 z dne 2.6.2008 je isto sodišče odločilo, da se storilcu določi uklonilni zapor, dne 12.3.2009 pa je zavrnilo predlog storilca za nadomestitev globe z opravo dela v splošno korist. Višje sodišče v Mariboru je pritožbi storilca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se storilčev predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ne zavrne in se globa, določena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 722/2007 v višini 600,00 EUR izterja prisilno.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje je vrhovni državni tožilec H.J. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v kateri navaja, da bi moralo sodišče druge stopnje, ker je ugodilo pritožbi storilca zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog po nadomestitvi globe z opravo nalog v splošno korist, določiti predlagane naloge v splošno korist, namesto tega pa je odločilo, da se globa izterja prisilno. Sodišče je vezano na predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist, katerega lahko zavrne ali pa mu ugodi, v slednjem primeru mora določiti predlagane naloge. Tako je sodišče kršilo 128. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) ter četrti in peti odstavek 202.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Ker je odločitev sodišča druge stopnje nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju, je podana tudi kršitev iz 8. točke 155. člena ZP-1, saj odločitev o prisilni izterjavi globe nasprotuje odločitvi, da se predlog za nadomestitev globe ne zavrne. Tak izrek nasprotuje tudi razlogom sodbe, v katerih se navaja, da iz znanih podatkov o socialnem in finančnem položaju storilca ne izhaja, da bi ta imel dohodke, s katerimi bi lahko plačal globo. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje temu sodišču. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo A.E., vendar se o njej ni izjavil. B.

4. Uklonilni zapor predstavlja poseben prisilni ukrep, katerega namen je, da storilca prekrška sili k plačilni disciplini, to je k plačilu globe, ki mu je bila izrečena zaradi storjenega prekrška. Storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ali premoženjskih možnosti ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (peti odstavek 19. člena ZP-1). Možnost nadomestitve globe z delom v splošno korist je torej vezana na storilce prekrškov, ki zaradi svojega slabega premoženjskega stanja niso sposobni plačati izrečene globe. Če storilec ni predlagal nadomestitve globe v postopku določitve uklonilnega zapora, lahko ta predlog vloži najpozneje tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora (prvi odstavek 202.c člena ZP-1). Na podlagi drugega odstavka 128. člena ZIKS-1 pa lahko storilec prekrška poda predlog za nadomestitev plačila globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti tudi še med njegovim prestajanjem.

5. Storilec je med prestajanjem uklonilnega zapora, določenega s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 2.6.2008 dne 9.3.2009, vložil predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti z obrazložitvijo, da globe ne more plačati, saj je brezposeln in brez dohodkov. Sodišče prve stopnje je njegov predlog po opravljenih poizvedbah pri Centru za socialno delo D., Zavodu za zdravstveno zavarovanje in Upravni enoti D. zavrnilo z obrazložitvijo, da osebne in premoženjske razmere storilca niso take narave, da bi utemeljevale njegov predlog za nadomestitev. Na podlagi pritožbe storilca je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se storilčev predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ne zavrne in se globa, določena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 722/2007 v višini 600,00 EUR izterja prisilno.

6. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da je to drugače kot sodišče prve stopnje presodilo podatke o finančnem in socialnem položaju storilca. Ocenilo je namreč, da podatki spisa ne kažejo na to, da bi imel storilec kakršnekoli dohodke, s katerimi bi lahko plačal globo v višini 600,00 EUR. Sodišče druge stopnje je tako zbrane informacije o finančnem in socialnem položaju storilca presodilo drugače kot sodišče prve stopnje in je ocenilo, da ta ni zmožen plačila globe.

7. Ker gre pri dokazih o premoženjskem stanju storilca za listine, ki jih je sodišče druge stopnje drugače presodilo, je imelo možnost na podlagi osmega odstavka 163. člena ZP-1 spremeniti prvostopenjski sklep, kar je tudi storilo. Vendar pa je pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče druge stopnje pri tem ravnalo v nasprotju z ZP-1. Iz obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje namreč izhaja, da je predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist utemeljen, saj storilec globe ni zmožen plačati. Zato bi moralo sodišče druge stopnje postopati po določbi četrtega odstavka 202.c člena ter izvesti postopek za določitev naloge, ki bi jo moral storilec opraviti namesto plačila globe ter mu to nalogo v sklepu tudi določiti (peti odstavek 202.c člena ZP-1).

8. Namesto tega pa je sodišče odločilo, da se globa, izrečena s sodbo sodišča v Slovenj Gradcu, prisilno izterja. Zahteva ima prav, ko zatrjuje, da izrek nasprotuje sam sebi in razlogom sklepa. Nista namreč združljivi odločitvi o tem, da se predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ne zavrne ter odločitev o tem, da se globa prisilno izterja. Namen nadomestitve globe je namreč omogočiti storilcem prekrškov, ki zaradi svojega finančnega položaja ne zmorejo plačati izrečene globe, da se jim ta sankcija nadomesti z opravo nalog v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti. Utemeljenost oziroma neutemeljenost predloga se presoja ravno po kriteriju zmožnosti plačila globe. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da storilec ni zmožen plačati globe, bi moralo njegovemu predlogu za nadomestitev globe ugoditi, ne pa odločiti, da se globa izterja prisilno. Taka odločitev vsebuje notranje nasprotje in nasprotuje razlogom sklepa, iz katerih izhaja nezmožnost plačila globe, zato je podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 9. Vrhovno sodišče je ob ugotovljeni kršitvi ZP-1 na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo v ponovno odločanje temu sodišču. Ker je zahtevi ugodilo že iz navedenih razlogov, Vrhovno sodišče drugih zatrjevanih kršitev ni presojalo.