Jedro

Res je predlagatelj postopka svojemu predlogu za vpis priložil tako sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe na račun stvarnega vložka kot tudi notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, vendar ne na način, predpisan v 36. čl. ZZK-1 v zvezi s 33. členom ZZK-1. Listina se spoji z zemljiškoknjižnim dovolilom. V obravnavanem primeru listini nista bili spojeni, zato ne ustrezata predpisanim pogojem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna referentka zavrnila predlog za vknjižbo njegove lastninske pravice pri nepremičninah, vpisanih v podvložkih št. 4424/7 in 4424/4 k.o. P. Ugotovilo je, da je v zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je bil podlaga predlogu, sicer omenjena listina o pravnem poslu, to je notarski zapis skupščine, ni pa bil ta zapis zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen. Poleg tega je predlagatelj priložil izbrisno pobotnico za vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist upnika H. d.d., le v fotokopiji, ki poleg tega nosi kasnejši datum kot zemljiškoknjižni predlog.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da so lastniki družbe M. d.d. na skupščini dne 23.10.2003 sprejeli sklep, na podlagi katerega so v osnovni kapital družbe vložili stvarne vložke – nepremičnine, na katere se nanaša predlagani vpis. Glede na naravo sklepa ni bilo sočasno izdano tudi zemljiškoknjižno dovolilo, zato je dotedanji zemljiškoknjižni lastnik kasneje izstavil predlagatelju posebno zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem se tudi sklicuje na skupščinski sklep. Skupščini je prisostvoval notar, ki je pisal zapisnik skupščine in tudi overil zemljiškoknjižno dovolilo. Oboje, tako zemljiškoknjižno dovolilo v originalu kot skupščinski zapisnik, je predlagatelj priložil k predlogu za vpis. Priložil pa je tudi dovoljenje H., ki je bilo potrebno zaradi izbrisa zastavne pravice in pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, vpisane v njeno korist. Predlagatelj zato ne vidi razloga za zavrnitev predlaganega vpisa. Sodišče ima v spisu vso ustrezno dokumentacijo v originalu in vse, tudi morebitne predhodne pomanjkljivosti, so bile tekom postopka sanirane.

Pritožba ni utemeljena.

Res je predlagatelj postopka svojemu predlogu za vpis priložil tako sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe na račun stvarnega vložka (nepremičnin, v zvezi s katerimi je bil vpis predlagan) kot tudi notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, vendar ne na način, predpisan v 36.čl. ZZK -1 v zvezi s 33.členom ZZK-1. Slednji določa, da v primerih, ko je predpisano, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena določena lisitna, overitev podpisa na tem dovolilu ni dovoljena, če listina ni priložena. Listina se spoji z zemljiškoknjižnim dovolilom, na katerem je notar overil podpis, po pravilih, ki veljajo za spojitev listin, ki morajo biti priložene notarski listini. V obravnavanem primeru listini nista bili spojeni, zato ne ustrezata predpisanim pogojem.

Poleg tega je, kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, pri spornih nepremičninah vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, predlagatelj pa je predložil izbrisno pobotnico le v fotokopiji in z datumom, ki izkazuje, da je bila sestavljena več kot mesec dni po vloženem zemljiškoknjižnem predlogu. To pomeni, da v trenutku vložitve predloga vpis ni bil dovoljen zaradi vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. Po 2.odst. 47.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je namreč taka vknjižba ovira za dovolitev vseh naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. Ni pa podana ovira za vpis, če je predlogu priložena listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis, na kateri je imetnikov podpis overjen. Zaradi v 10.čl. ZZK-1 uzakonjenega načela vrstnega reda zato zemljiškoknjižno sodišče vpisa ne bi moglo opraviti niti v primeru, če bi bila izbrisna pobotnica predložena med postopkom v izvirniku.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, sočasno pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).