UPRS Sodba IV U 15/2024-33

Jedro

Ob upoštevanju ureditev v ZUreP-2 je relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) pogoji, ki se nanašajo na tako imenovano konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dodelitvi pripravljanih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ša presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

III.Tožeča stranka je dolžna povrniti stranki z interesom 1.179,25 EUR stroškov postopka v 15 dneh od izdaje te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Upravna enota Žalec (v nadaljevanju UE Žalec) je v izpodbijani odločbi št. 352-2/2021-6258-89 z dne 13. 4. 2023 odločila, da se Republiki Sloveniji, zanjo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. (v nadaljevanju DARS), dovoli izvedba pripravljalnih del - geoloških in geomehanskih raziskav terena oziroma geoloških in geomehanskih del na nepremičnini, predvideni za razlastitev, parc. št. 11/17 k. o. ... (ID ...), ki je v lasti A. A., do celote (1. točka izreka). Nadalje je odločila, da mora tožnik dovoliti dostop na nepremičnino, navedeno v 1. točki izreka te odločbe, osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom DARS na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in te pravnomočne odločbe o dovolitvi pripravljalnih del (2. točka izreka), da mora izvajalec pripravljalnih del tožnika, o začetku le-teh pisno obvestiti najmanj osem dni pred začetkom del (3. točka izreka), da stroške pripravljalnih del nosi DARS. V kolikor bi, zaradi izvajanja pripravljalnih del, nastala škoda, je DARS dolžan tožniku plačati odškodnino po pravilih civilnega prava (4. točka izreka). Odločila je še, da bo o sami razlastitvi nepremičnine, parc. št. 11/17 k. o. ..., upravni organ izdal odločbo o razlastitvi (5. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) ter da bo o morebitnih stroških postopka odločeno v odločbi o razlastitvi (7. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je UE Žalec po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovila, da je javna korist izkazana, in da sta izpolnjena tudi pogoja nujnosti in sorazmernosti za dovolitev izvedbe pripravljalnih del - geoloških in geomehanskih raziskav terena oziroma geoloških in geomehanskih del na predmetni nepremičnini.

3.Toženka je zavrnila pritožbo tožnika zoper navedeni akt z odločbo št. 35020-90/2021-2550-17 z dne 21. 11. 2023. V njej je poudarila, da je obseg ureditvenega območja razviden iz grafičnega dela Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug (Ur. l. RS, št. 3/17, v nadaljevanju Uredba), kateri v pripadajočem grafičnem delu prikazuje meje posega. Ponovno je dodala, da potek trase ne more biti predmet tega postopka. Tovrstne predloge bi tožnik lahko uveljavljal v času razgrnitve in sprejemanja Uredbe tako kot vsi ostali, ki jih ureditveno območje načrtovane državne prostorske ureditve tangira, in je imel v času javne razgrnitve možnost dati predloge, pobude in mnenja. V kolikor tega takrat ni storil oziroma ni bil uspešen, ne more sedaj tega nadomestiti z ugovarjanjem poteku trase v predmetnem postopku, tudi iz razloga, ker je le-ta natančno umeščena v prostor, treba jo je obravnavati kot celoto in je zato vsako odstopanje od že sprejete rešitve v Uredbi težko izvedljivo in vpliva na vse ostale dejavnike navedenega projekta.

4.UE Žalec je s sklepom št. 352-2/2021-6258-98 z dne 28. 8. 2023 (sklep o popravi), kjer je v 2. točki odločbo UE Žalec št. 352-2/2021-6258-89 z dne 13. 4. 2023 popravila tako, da mora tožnik dovoliti dostop na nepremičnino, navedeno v 1. točki izreka te odločbe, osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom DARS na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in te odločbe o dovolitvi pripravljalnih del namesto "te pravnomočne odločbe." V obrazložitvi je zapisala, da je prišlo do očitne pisne pomote, saj 201. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) določa, da mora lastnik nepremičnin oziroma njihov posestnik dovoliti dostop na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in odločbe. Nikjer v ZUreP-2 ni zapisana zahteva po pravnomočnosti odločbe. To pomeni, da lahko razlastitvena upravičenka, to je Republika Slovenija oziroma zanjo DARS, s pripravljalnimi deli prične že pred pravnomočnostjo odločbe upravnega organa št. 352-2/2021-6258-89 z dne 13. 4. 2023.

5.Pritožba tožnika zoper ta sklep akt je bila zavrnjena kot neutemeljena s strani toženke z odločbo št. 35020-90/2021-2550-18 z dne 21. 11. 2023.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

6.Tožnik se z odločitvami ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe zakona, kršitve pravil postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja, da je na osnovi odločbe tožniku 7. 7. 2023 podjetje B., d. o. o., kot pogodbeni izvajalec del za DARS, poslalo dopis, kjer je na grafičnem delu z rdečimi krogi vrisanih 8 vrtin, kar je dvakrat več kot je to navedeno v zahtevi za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del in citirano v sami odločbi. Pogodbeni izvajalec del s tem presega obseg dovoljenih del v sami odločbi.

7.Poudarja, da bi tožniku s tem, kljub njegovemu sodelovanju pri vmeščanju trase v mikrolokacijo, odvzeli gospodarski pomen gozdne parcele z najkvalitetnejšim rastiščem in s tem neposredno povezano ekonomsko smotrnost gospodarjenja z lastniškim gozdom, ki predstavlja tožniku edini vir preživljanja glede na dolgotrajno preteklo brezposelnost, ter kljub vsem naporom, da bi službo dobil. Meni, da UE Žalec ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, ker ni izvedla terenskega ogleda.

8.Dodaja, da je prestavitev trase tožnik predlagal že leta 2018 kot pripombo v okviru razgrnitve OPN v Občini Polzela. Dodaja, da razlastitev parc. št. 11/17 k. o. ... v javno korist ni v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Opozarja, da je predlagal 15. 7. 2021 na ustni obravnavi pri UE Žalec premik trase levo v robni kot parc. št. 11/16 k. o. ..., ki je v lasti tožnika in bi se s tem rešilo načelo sorazmernosti odvzema gozdne parcele, javna korist se s tem ne bi prizadela in nasprotna stranka bi lahko izpeljala projekt.

9.Izpostavlja, da UE Žalec pri odločanju o ugotovljeni javni koristi ni uporabila pravilno materialno pravo, in sicer določbe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah - Aarhuške konvencije ter evropskih uredb in direktiv, opozarja na nezakonitost in protiustavnost Uredbe, kršitev pravice do sodelovanja v postopku.

10.V prvi pripravljalni vlogi tožnik ponovno poudarja, da bodo geološke in geomehanske raziskave prevrtale zadrževalne plasti podtalne vode in posledično povzročile odtekanje vode v nižje prekate ter koreninam dreves skupaj z mikroorganizmi preprečile črpanje vode, ki bodo zaradi tega začele odmirati, kar vodi v poslabšanje biotske raznovrstnosti. Meni, da država razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino. Opozarja na kršitev Aarhuške konvencije, da ni bil v postopek vključen kot javnost.

11.V drugi pripravljalni vlogi se tožnik poleg obstoječih navedb sklicuje še na sodbo I U 253/2020. Dodaja še, da ker premik trase po navedbah stranke z interesom ni možen, predlaga da se višinska kota predorov zniža.

12.Toženka ni podala odgovora na tožbo, sodišču je posredovala le upravni spis.

13.Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo poudarila, da je v konkretni zadevi glede na določbe prvega odstavka 194. člena ZUreP-2 abstraktna javna korist izkazana, saj je DPN pripravljen tako natančno, da je cesto in (del) nepremičnine, po kateri poteka in ki je predmet razlastitve, mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, kar sicer med strankama ni sporno. Meni, da se ostali pogoji, torej konkretna javna korist, v postopku izvedbe pripravljalnih del, ne ugotavlja. Iz previdnosti pa še navaja, da toženka ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino. Dodaja, da je dolžan zgraditi državno cesto na območju in pod pogoji, kot jih določa DPN in ne more kar premikati trase levo ali desno, izven območja, začrtanega z DPN (kar bi se sicer zgodilo, če bi trasa ceste potekala po parceli št. 11/16 k.o. ..., ki leži izven območja DPN).

14.Kot sicer izhaja iz DPN, člen 2(3), je bil za DPN izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. O varstvu voda govori tudi člen 40 DPN, ki pa ne navaja posebnih ukrepov na območju ..., iz česar je mogoče sklepati, da gradnja ceste na obstoječe vodne vire na tem območju ne bo imela vpliva. Trditve tožnika glede domnevno pomanjkljive presoje vplivov na okolje pa so sicer povsem pavšalne in nepodprte z dokazi in hkrati za predmetni postopek v celoti nerelevantne.

15.Stranka z interesom meni, da tožniku ni bila kršena pravica do sodelovanja pri sprejemu Uredbe (DPN). Dodaja, da je DPN že prestal ustavno presojo in je Ustavno sodišče smiselno enake navedbe, kot jih navaja tožnik pod točko II. tožbe, že zavrnilo kot neutemeljene. Presoja Ustavnega sodišča je bila v obravnavanem primeru omejena ravno na oceno ustavnosti in zakonitosti postopka, po katerem je bil sprejet DPN. Iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-393/18-29 z dne 25. 4. 2019 med drugim izhaja, da je bil osnutek DPN z okoljskim poročilom in Študijo variant 2008 s strokovnimi podlagami v skladu s 33. členom, upoštevajoč tudi 25. in 26. člen Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP1), javno razgrnjen junija 2015, junija 2016 pa je bila izvedena tudi dodatna javna razgrnitev, na kateri so imeli javnost in lokalne skupnosti ponovno možnost podati pripombe in predloge, sprejete pripombe pa so bile upoštevane v nadaljnjem postopku pri pripravi predloga DPN. Ustavno sodišče pa je v tej svoji odločbi zavzelo jasno stališče, da javnosti ni bila odvzeta možnost učinkovitega sodelovanja v postopku priprave DPN. Tako možnost je torej imel tudi tožnik, in to takrat, ko so bile vse možnosti še odprte, pa je očitno ni izkoristila (tožnik v tožbi sam zapiše, da od leta 2018 predlaga spremembo trase, DPN pa je bil sprejet 12. 1. 2017 in je stopil v veljavo 4. 2. 2017).

16.Pritrjuje ugotovitvam izpodbijane odločbe, da bi tožnik svoje ugovore zoper ureditveno območje načrtovane državne prostorske ureditve lahko uveljavljal v času razgrnitve in sprejemanja DPN, saj je imel takrat, v času javne razgrnitve, tako kot vsi ostali, ki jih to ureditveno območje tangira, možnost dajati predloge, pobude in mnenja. Če tega takrat ni storil oziroma s tem ni bil uspešen, tega sedaj ne more nadomestiti z ugovarjanjem poteku trase v predmetnem postopku, tudi iz razloga, ker je le-ta natančno umeščena v prostor, treba jo je obravnavati kot celoto in je zato vsako odstopanje od že sprejete rešitve v DPN težko izvedljivo in vpliva na vse ostale dejavnike navedenega projekta.

17.Ustavno sodišče je torej že odločilo, da je postopek priprave in sprejetja Uredbe potekal v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju in ZUPUDPP, v postopku pa je bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja. Uredba (DPN) zato ni v neskladju s 153. členom Ustave RS.

18.Tudi sicer pa so trditve tožnika glede domnevne kršitve Aarhuške konvencije, Uredb EU in Direktiv EU (ki niti niso neposredno uporabljive, kot tudi ni neposredno uporabljiva Aarhuška konvencija) povsem pavšalne, tožnik niti ne pojasni in ne ponudi nobenih dokazov za to, da naj bi DPN omogočil uničujoč poseg v rastišče in neregistrirane vodne vire. Navaja, da ni jasno, kako so te trditve sploh lahko relevantne, ne samo za predmetni postopek, pač pa tudi (čeprav to ni predmet tega postopka) za postopek razlastitve le-te in kje je tu interes tožnika oziroma kateri cilj tožnik s temi trditvami pravzaprav sploh zasleduje. Če želi doseči odkup še njegove parc. št. 11/16 k. o. ..., to ni predmet tega postopka.

19.V prvi pripravljalni vlogi stranka z interesom kot prepozne označuje navedbe tožnika iz njegove prve pripravljalne vloge, da naj bi izvedba vrtin do globine 20 metrov prevrtala zadrževalne plasti podtalne vode iz dveh neregistriranih vodnih virov in da naj bi voda zato odtekala v nižje prekate, kar naj bi drevesom onemogočilo črpanje vode, in s tem neupoštevne, ker bi jih moral tožnik podati najpozneje v tožbi, česar pa ni storil, razen pavšalne navedbe, da naj bi se vrtine izvajale na območju neregistriranih vodnih virov. Te navedbe so tudi sicer pavšalne in dokazno nepodprte.

20.Glede dopisa družbe B., d.o.o., z dne 23. 6. 2023, ki naj bi ga prejel tožnik, stranka z interesom pojasnjuje, da ta dopis ni predmet presoje v tem sodnem postopku, niti ni bil predmet presoje v predhodnem upravnem postopku.

Glavna obravnava

21.Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo, ki se je udeležil tožnik in pooblaščenec stranke z interesom. Narok se je izvedel v odsotnosti pravilno vabljene toženke, ki je sicer podala pisno soglasje, da se strinja, da se narok v zadevi ne opravi in da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog.

22.Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 21. 10. 2024, kjer je snemalo navedbe strank, dalo strankam rok za ugovor zoper prepis zapisnika (v skladu s 125. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po podatkih sodnega spisa je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave tožniku vročen 25. 10. 2024, toženki 24. 10. 2024, pooblaščencu stranke z interesom pa 24. 10. 2024. To pomeni, da se je 5-dnevni rok za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa iztekel za tožnika 30. 10. 2024, za toženko in stranko z interesom pa 29. 11. 2024. Sodišče je sodno odločbo izdalo 30. 10. 20224, to je po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

23.Na naroku je tožnik predstavil svoj socialni položaj ter podal podrobnejše navedbe o nestrinjanju z izvedbo vrtin, vztrajal je pri že podanih navedbah. Prav tako je v spis vložil izvod predloga za izrek ničnosti sklepa o uvedbi postopka za razlastitev, izvod vloge zahteva za razlastitev ter en izvod sklepa z dne 10. 3. 2021.

24.Tožnik je v zvezi z vloženimi listinami in ob pozivu sodišča, zakaj navedenih listin ni vložil v spis že prej, navedel, da je šele v letu 2023 opazil, da so roki za izgradnjo državne ceste že potekli, vendar ne po njegovi krivdi.

25.V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu ter priloge A1 do A30, vloge toženke od B1 do B2 ter vloge stranke z interesom od C1 do C8. Sodišče pa je zavrnilo s strani tožnika predložene dokaze na naroku, in sicer listine: predlog za izrek ničnosti sklepa o uvedbi postopka za razlastitev, zahtevo za razlastitev ter sklep z dne 10. 3. 2021. Ob dejstvu, da je tožnik navajal, da je s temi listinami razpolagal že v letu 2021, je predložitev teh dokazov prepozna (20. in 52. člen ZUS-1).

K I. točki izreka

26.Tožba ni utemeljena.

27.V konkretni zadevi tožnik v tožbi navede, da izpodbija odločbo UE 7ealec 1t. 352-2/2021-6258-89 z dne 13. 4. 2023 ter sklep Upravne enote 7ealec 1t. 352-2/2021-6258-98 z dne 28. 8. 2023.

O toebi zoper sklep 1t. 352-2/2021-6258-98 z dne 28. 8. 2023

28.V tobi tonik navaja, da izpodbija tako odločbo kot sklep, pri emer glede izpodbijanja sklepa navaja, da ga izpodbija iz razloga napane uporabe materialnega prava, iz razloga bistvenih kr1itev dolob postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga tudi opravo odlobe in sklepa.

29.V zadevi pa je ugotoviti, da tonik nikjer ne pove, v em je v konkretnem izpodbijanem sklepu podana napana uporaba materialnega prava, kje je pri1lo do bistvene kr1itve dolob postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tonik v tem delu ni razloil, zakaj toi, kot to zahteva 30. len ZUS-1, pav1alno je navedel le zakonsko dolobo 27. lena ZUS-1, ki doloa razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija upravni akt. V skladu z ustavljeno sodno prakso3 Upravno sodi1e po uradni dolbnosti pazi le na ninost upravnega akta (drugi odstavek 37. lena ZUS-1) in je zaradi tega presoja pravilne uporabe materialnega prava, presoja kr1itev pravil postopka in ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno mogoo le ob izrecnem ugovoru stranke. Ker tonik v zadevi ni konkretno zatrjeval, v em so podane navedene kr1itve, je tako glede na vse navedeno bilo potrebno njegovo tobo v tem delu zavrniti (63. len ZUS-1).

O tobi zoper odlobo 1t. 352-2/2021-6258-89 z dne 28. 8. 2023

30.V zadevi je sporna tudi pravilnost in zakonitost odlobe o dovolitvi pripravljalnih del - geolo1kih in geomehanskih raziskav terena oziroma geolo1kih in geomehanskih del na nepremininah, ki so predmet razlastitve.

31.Za tonika je v zadevi najprej sporno, ali ima stranka z interesom pravico v zadevi zastopati dravo in navaja, da ima za to zakonsko pooblastilo le dravno odvetni1tvo.

32.V zvezi s tem je ugotoviti, da 4. len Zakona o Drubi za avtoceste v Republiki Sloveniji doloa naloge v zvezi z aktivnostmi pred izvajanjem gradnje avtocest in sicer DARS opravlja v imenu in za raun Republike Slovenije posamezne naloge v zvezi s prostorskim nartovanjem in ume1anjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepreminin za potrebe gradnje avtocest. Tako je DARS na podlagi navedene dolobe tudi stranka upravnega postopka kot druba, ki ima posebna zakonska pooblastila. Ker pa ima interes za izid postopka, je v tem sodnem postopku stranski udeleenec.

33.Pravni temelj za odloitev o izvedbi pripravljalnih del predstavljajo dolobe ZUreP-2. In sicer v 192. lenu ZUreP-2 doloa, da se lastninska pravica na nepreminini lahko odvzame proti od1kodnini ali nadomestilu v naravi (razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za doloen as, kakor tudi obremeni z zaasno ali trajno slunostjo (prvi odstavek); razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in e je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek); razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice iz prvega odstavka tega lena ni dopustna, e drava ali obina razpolaga z drugo ustrezno nepreminino za dosego istega namena (tretji odstavek).

34.V prvem odstavku 193. lena ZUreP-2 je doloeno, da se ob pogojih iz 192. lena ZUreP-2 nepreminina (med drugim) lahko razlasti za gradnjo in prevzem objektov in omreij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra (1. alineja prvega odstavka 193. lena ZUreP-2). Skladno s prvim odstavkom 194. lena ZUreP-2 se 1teje, da je javna korist za nepreminine iz prvega in drugega odstavka 193. lena ZUreP-2 izkazana, e so predvidene v DPN, OPN, OPPN ali prostorskem aktu iz etrtega odstavka 59. lena tega zakona, e so ti akti pripravljeni tako natanno, da je te nepreminine mogoe grafino prikazati v zemlji1kem katastru (1. alineja), ali e je bilo zanje izdano celovito dovoljenje (2. alineja), e prostorski akt ni pripravljen z natannostjo, kot jo doloa prvi odstavek 194. lena ZUreP-2, vseeno pa predvideva gradnjo objektov za namene iz prvega odstavka 193. lena ZUreP-2, ali e gre za izvedbo dodatnih prostorskih ureditev iz 81. lena tega zakona, se 1teje, da je javna korist za razlastitev izkazana, e vlada ali obinski svet za konkretno nepreminino sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist (drugi odstavek 194. lena ZUreP-2).

35.Skladno s prvim odstavkom 200. lena ZUreP-2 po prejemu popolne zahteve za razlastitev (vsebino slednje doloa 199. len ZUreP-2) upravni organ s sklepom, zoper katerega ni pritobe, odloi o uvedbi razlastitvenega postopka. Skladno z 201. lenom ZUreP-2 (pripravljalna dela v razlastitvenem postopku) pa lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravienca ali investitorja izvedbe nartovane prostorske ureditve z odlobo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremininah, ki so predvidene za razlastitev, pri emer pritoba zoper tak1no odlobo zadri izvr1itve (prvi odstavek); lastnik nepreminin oziroma njihov posestnik mora dovoliti dostop na te nepreminine osebam, ki se izkaejo z ustreznim pooblastilom predlagatelja izvedbe pripravljalnih del na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in odlobe iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek); e upravni organ zavrne zahtevo za razlastitev, pa geodetska uprava po pravnomonosti odlobe o zavrnitvi na zahtevo razlastitvenega zavezanca ali investitorja izvedbe nartovane prostorske ureditve odpravi odlobo o parcelaciji, predlagatelj izvedbe pripravljalnih del pa mora odpraviti vse posledice pripravljalnih del ali pa, e to ni mogoe, izplaati razlastitvenemu zavezancu od1kodnino za vso dejansko 1kodo (peti odstavek).

36.Razlastitveni postopek glede na ZUreP-2 poteka v dveh fazah: v prvi fazi upravni organ izda sklep o uvedbi razlastitvenega postopka, v drugi fazi pa odloi o sami razlastitvi (ali sploh oziroma v kak1nem obsegu bo zahtevi za razlastitev ugodeno).

37.Ob upo1tevanju ureditve v ZUreP-2 je relevantno stali1e iz ustaljene sodne prakse4 (ki sicer temelji na dolobilih ZUreP-1), skladno s katero se 1ele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odloanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepreminini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nana1ajo na tako imenovano konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepreminine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. e iz navedenega stali1a tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odloanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. len ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja 1ele v okviru odloanja o sami razlastitvi (203. len ZUreP-2).

38.Pripravljalna dela (katerih nabor je doloen v prvem odstavku 201. lena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, v kolikor so izvr1ena brez podlage, pa so nedopustna. Po presoji sodi1a pa je treba 1tetI, da so pripravljalna dela izvedena brez podlage tudi, kadar ob dovolitvi teh del niso izkazani in preizku1eni vsebinski pogoji za razlastitev, ki se nana1ajo na obstoj abstraktne javne koristi za razlastitev.

39.Ugotoviti je, da je bil 10. 3. 2021 s strani upravnega organa izdan sklep o uvedbi postopka razlastitve, kar med strankama ni bilo sporno. Stranka z interesom pa je podala tudi predlog za dovolitev pripravljalnih del. V izpodbijani odločbi se je upravni organ tudi opredeljeval do obstoja abstraktne javne koristi za razlastitev.

40.Glede na dolobo prvega odstavka 194. lena ZUreP-2 velja zakonska domneva, da je javna korist za nepreminine iz prvega in drugega odstavka 193. lena ZUreP-2 izkazana, e so predvidene v DPN, OPN, OPPN ali prostorskem aktu iz etrtega odstavka 59. lena tega zakona, e so ti akti pripravljeni tako natanno, da je te nepreminine mogoe grafino prikazati v zemlji1kem katastru (1. alineja).

41.V konkretni zadevi za tonika ni sporno, da je predvidena gradnja avtoceste ez njegovo nepreminino v Uredbi - torej DPN, prav tako ni bilo sporno, da je navedena Uredba pripravljena tako natanno, da je te nepreminine mogoe grafino prikazati v zemlji1kem katastru. Navedeno pomeni, da so pogoji za izvedbo pripravljalnih del glede na zgoraj zahtevane dolobe izkazane in je podana abstraktna javna korist za razlastitev.

42.Upravni organ je sicer v obrazloitvi presojal tudi izpolnjevanje (vseh) pogojev po 192. lenu ZUreP-2, vendar pa sodi1e ugotavlja, da o izpolnjevanju teh pogojev ni formalno odlodil (z izrekom izpodbijane odlobe), pa pa se je do tega opredelil zgolj v obrazloitvi izpodbijane odlobe. Prvostopenjski organ je v izreku odlodil zgolj o dovolitvi pripravljalnih del (in posledicah, ki jih s tem v zvezi doloa 201. len ZUreP-2, ter o stro1kih postopka), zgolj izrek izpodbijane odlobe pa ima pravne posledice za stranke in edini postane pravnomoen. V izpodbijani odlobi zavzeta stali1a upravnega organa v zvezi s presojo obstoja konkretne javne koristi po 192. lenu ZUreP-2 so (ob prej povedanem) z vidika odlocanja o dovolitvi pripravljalnih del tako nerelevantna, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odlobe (s katero je bilo odloeno zgolj o teh in sicer tako, da so bila ta dela dovoljena) pa nimajo vpliva.

43.Tonik je podal vrsto navedb glede tega, da mu ni bila dana monost sodelovati v postopku priprave Uredbe, da je sam postopek priprave Uredbe v nasprotju z Aarhu1ko konvencijo, Uredbami EU in Direktivami, da ima DARS drugo ustrezno nepreminino ter 1e druge ugovore, ki pa so v tej fazi postopka pravno nerelevantni, zato se sodi1e do njih ni opredeljevalo. O tem se bo namreal moral upravni organ izrei v drugi fazi postopka razlastitve, preden bo odlodil o sami razlastitvi. Takrat bo moral v skladu z zakonom ugotoviti izpolnjevanje ostalih pogojev, na katere opozarja tonik, ter za to seveda izvesti ustrezen postopek, in to ne glede na to, da se je do nekaterih 7ee opredelil v izpodbijani odlobi. Vse ugovore glede nestrinjanja z javnim interesom oziroma tehtanja javnega interesa z zasebnim ter tudi morebitne nezakonitosti Uredbe, ki je podlaga za dovolitev pripravljalnih del, bo tako lahko revident uveljavljal v drugi fazi postopka. Odloba o razlastitvi pa je tudi lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

44.Glede na povedano je sodi1e presodilo, da je izpodbijana odloba pravilna in utemeljena po zakonu. Za odloditev bistvene razloge je navedel 7ee upravni organ, sodi1e pa jih je dodatno pojasnilo ter po navedenem tobo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi dolob 63. lena ZUS-1.

K II. točki izreka

45.Odloba o stro1kih postopka temelji na dolobi etrtega odstavka 25. lena ZUS-1, po katerem v primeru, e sodi1e tobo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stro1ke postopka. Tonik je zahteval povrnitev stro1kov upravnega spora, zato je sodi1e v skladu s citiranim dolobim odlodilo, da jih trpi sam.

K III. točki izreka

46.Odloba o stro1kih stranke z interesom je sodi1e sprejelo na podlagi dolob ZPP, ki urejajo povrnitev stro1kov stranskemu intervenientu5 in se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. lena ZUS-1 smiselno uporabljajo za vpra1anja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. ZPP doloa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (naelo uspeha), povrniti nasprotni stranki in njenemu intervenientu stro1ke postopka (prvi odstavek 154. lena ZPP). Povrnejo se samo potrebni stro1ki, o emer odloi sodi1e po presoji vseh okoli1in (prvi odstavek 155. lena ZPP). Sodi1e je tako na podlagi prvega odstavka 154. lena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. lena ZUS-1 odlodilo, da je tonik dolan stranki z interesom povrniti njene stro1ke postopka.

47.Priglašene stroške prizadete stranke je sodišče preverilo v skladu z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ter ji priznalo 500 točk (in ne priglašenih 9000 točk) kot nagrado za sestavo odgovora na tožbo (2. alineja 1. točke tar. št. 34 OT, saj gre za neocenljivo zadevo), 500 točk (in ne priglašenih 9000 točk) kot nagrado za sestavo prve pripravljalne vloge (1. alineja 2. točke tar. št. 34 OT), 500 točk (in ne priglašenih 3000 točk) kot nagrado za zastopanje na naroku 21. 10. 2024 (1. alineja 3. točke tar. št. 34 OT), skupaj tako 1500 točk, in še nadaljnjih 25 točk za materialne stroške (20 točk + 5 točk, tretji odstavek 11. člena OT), kar vse (1525 točk) ob vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 915,00 EUR. Stranki z interesom je sodišče priznalo tudi potne stroške za prihod pooblaščenca na narok 21. 10. 2024 na relaciji Ljubljana Celje - Ljubljana v znesku 51,60 EUR (120 km x 0,43 EUR in ne 56,98 EUR). Od skupnega zneska 966,60 EUR je stranka z interesom upravičena do 22 % davka na dodano vrednost, ki znese 212,65 EUR. Stranka z interesom je tako upravičena do povrnitve potrebnih stroškov v skupnem znesku 1.179,25 EUR. Sodišče pa je zavrnilo zahtevek za povračilo urnine, saj je narok trajal 33 minut (6. člen OT). Prisojeni znesek stroškov mora stranki z interesom povrniti tožnik v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 80/10 s spremembami.

2Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.

1 Ur. l. RS, št. 80/10 s spremembami. 2 Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta. 3 Glej sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 17/2023 z dne 30. 11. 2023, točka 28 4 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 57/2021 in Upravnega sodišča RS I U 253/2020, ... 5 Primerjaj VSRS sklep I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.

3Glej sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 17/2023 z dne 30. 11. 2023, točka 28

Zveza:

4Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 57/2021 in Upravnega sodišča RS I U 253/2020, ...

5Primerjaj VSRS sklep I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zveza:

Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 201

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 201

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba IV U 15/2024-33

ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.15.2024.33 Upravni oddelek

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas