Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 630,82 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 6.050.600,00 SIT z zamudnimi obrestmi od zneska 11.060.000,00 SIT za čas od 1. 1. 2002 do 10. 3. 2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, in od zneska 6.050.600,00 SIT od 11. 3. 2003 do 27. 6. 2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, za čas od 28. 6. 2003 dalje do plačila pa zakonske zamudne obresti, ter sklenilo, da mu mora povrniti odmerjene pravdne stroške v znesku 402.156,80 SIT. Presodilo je, da znaša pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode 15.800.000,00 SIT (zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 5.000.000,00 SIT, strahu 1.000.000,00 SIT, duševnih bolečin zaradi skaženosti 1.800.000,00 SIT in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 8.000.000,00 SIT), ob upoštevanju 30% tožnikovega soprispevka, torej 11.060.000,00 SIT (46.152,56 EUR), tožniku pa je priznalo še 1.252.594,90 SIT (5.226,99 EUR) odškodnine za premoženjsko škodo. Od odmerjene odškodnine je odštelo valorizirano delno plačilo toženke v znesku 5.009.400,00 SIT (20.903,86 EUR), v presežku pa je zahtevek tožnika zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank deloma ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo glede teka zamudnih obresti v prvi alinei 1. točke izreka in jo razveljavilo ter vrnilo v novo sojenje v delu, kjer je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek glede rente in posledično glede pravdnih stroškov. V ostalem je zavrnilo pritožbi in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožena stranka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo povsem pozabili na kriterij usklajenosti s sodno prakso ter škodo bistveno precenili, pri čemer svojega odstopa nista utemeljili z izrednimi okoliščinami. Glede telesnih bolečin sodišči nista dovolj upoštevali okoliščine, da je imel tožnik hude fizične bolečine v bolnišnici, kjer je lajšanje bolečin pod zdravniškim nadzorom in z vsemi potrebnimi sredstvi eden primarnih ukrepov. Po mnenju toženke sta bistveno previsoko odmerili tudi odškodnino za primarni strah in odškodnino za skaženost, saj se nista opredelili do tožnikovega spola, njegove starosti in dejstva, da v pretežni meri nosi službeno obleko in obutev. Toženka prav tako poudarja, da ni mogoče obiti dejstva, da se je tožnik po svoji poškodbi vrnil na praktično vse svoje dotedanje aktivnosti in v službi obdržal popolnoma enako delovno mesto. Meni, da bi sodišči morali tožniku kot pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo priznati največ 40 tedanjih povprečnih plač oziroma 7.000.000,00 SIT (29.210,48 EUR), in predlaga, da sodišče reviziji ugodi ter zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode zavrne oziroma odškodnino znatno zniža. 4. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za zelo hud primer poškodbe po Fischerjevi klasifikaciji in meni, da so revizijski očitki toženke povsem neutemeljeni. Poudarja, da je tožnik poleg hudih telesnih bolečin v času bolnišničnega zdravljenja (v skladu z mnenjem in pojasnili izvedenca) trpel tudi srednje hude bolečine, nato pa še občasno lažje bolečine. Prav tako je poleg 3-dnevnega primarnega strahu, utrpel tudi strah za izid zdravljenja. Kar se tiče skaženosti, toženka v reviziji dela neprimerno diskriminacijo med spoloma, pri čemer tožnik še pojasnjuje, da ne gre zgolj za brazgotine, pač pa tudi za prikrajšavo, ki se kaže v izrazitem šepanju, in za vidno deformacijo stopala, ki se na Obali, kjer je klima relativno topla, vidi dobršen del leta. Po mnenju tožnika ni previsoka niti odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti, saj ni res, da bi se tožnik po poškodbi vrnil na vse svoje dosedanje aktivnosti. Kot velik ljubitelj športa je sedaj namreč povsem onemogočen v kakršnem koli športnem udejstvovanju, zaradi česar je močno prizadet. 5. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ta pa je nanjo odgovoril. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava toženka utemeljuje s sklicevanjem na neupoštevanje kriterija usklajenosti s primerljivo sodno prakso. Revizijski pregled zadeve pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje ta kriterij upoštevali pri odmeri. Pravilno sta uporabili obe temeljni načeli odškodninskega prava: načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti njene višine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava prisojene odškodnine v predmetni zadevi s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bila odmerjena odškodnina ustrezna in ne odstopa navzgor.(1)

8. S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik utrpel odprti prelom spodnjega dela leve goleni z zdrobljeno kostjo, ki sega v sklep. Višina odmerjene odškodnine temelji na izvedenskem mnenju dr. A. P., zaslišanju tožnika in medicinski dokumentaciji. Sodišče je pri odmeri pravilno ovrednotilo intenziteto in trajanje bolečin, številne nevšečnosti med zdravljenjem, intenzivnost in trajanje strahu, skaženost ter zmanjšanje življenjskih aktivnosti tožnika. Zato se toženka v reviziji neutemeljeno zavzema za znižanje odškodnine. Upoštevalo je dejstvo, da je bilo zdravljenje tožnika dolgotrajno in zapleteno, saj je imel v času 59–dnevne hospitalizacije kar 7 operativnih posegov, pri čemer je trpel tako hude kot srednje hude bolečine, še vedno pa občasno trpi lažje bolečine. Po mnenju izvedenca, ki ga je sodišče v celoti sprejelo, je tožnik trpel in še vedno trpi sekundarni strah, saj lahko pričakuje poslabšanje stanja zaradi razvoja artroze skočnega sklepa. Njegove življenjske aktivnosti so prav tako močno zmanjšane, saj je kot policist omejen v poklicnem napredovanju. Omejen je tudi pri vsakem športnem udejstvovanju, kar ob dejstvu, da si je pred poškodbo želel postati trener atletike in je že opravil posamezne teoretične izpite, predstavlja znatno prikrajšanje. Ob upoštevanju vseh teh in ostalih ugotovljenih subjektivnih okoliščin se revizijski očitki toženke izkažejo za neutemeljene.

9. Odmerjena odškodnina je v skladu z 200. in 203. členom ZOR.

10. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

11. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Sodbe v zadevah II Ips 723/2004 z dne 21. 9. 2006, II Ips 691/1994 z dne 4. 4. 1996, II Ips 942/1993 z dne 6. 4. 1995, II Ips 311/2003 z dne 20. 5. 2004.