Jedro

Po izvršilnem naslovu, ki je jasen, je obveznost obeh dolžnikov, da tisti solastniški del nepremičnine, katerega je kupil kupec V. d.o.o. S., izpraznita tako, da odstranita iz omenjenih nepremičnin vse svoje stvari in nepremičnino izročita kupcu prosto oseb, ki so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Upnik pa je v predlogu za izvršbo predlagal izselitev dolžnikov iz omenjene nepremičnine in izselitev vseh dolžnikovih stvari iz omenjene nepremičnine ter izročitev izpraznjene nepremičnine oseb in stvari upniku. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik kvečjemu predlagal nekaj več kot mu gre po izvršilnem naslovu (izpraznitev celotne nepremičnine), ne pa nekaj drugega. Zato tudi ni bilo podlage za ugoditev ugovoru v celoti ter razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugovoru dolžnikov ugodilo ter sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. V točki II je odločilo, da je upnik dolžan dolžnikoma nerazdelno povrniti ugovorne stroške v znesku 1.587,68 EUR v roku 15. dni od vročitve sklepa, po preteku paricijskega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik in navaja, da je sodišče svojo obrazložitev gradilo na način, da se vsebina predloga za izvršbo ne ujema z vsebino izvršilnega naslova. Po določbi 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pa je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik, ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Upnik je po pooblaščencu v predlogu za izvršbo navedel dolžnika, upnika, predmet in obseg obveznosti. Zato je navedel vse potrebne podatke. Sodišče zaključuje, da dolžnika nista po izvršilnem naslovu dolžna izročiti predmetne prostore ter izprazniti prostore vseh oseb in stvari, ampak prosto oseb, katere so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Iz izvršilnega naslova In 147/2010 pa iz 1. točke izreka izhaja, da sta dolžnika dolžna svoj solastninski delež izročiti upniku. V izpodbijanem sklepu pa je naslovno sodišče v nasprotju ugotovilo, da sta dolžnika dolžna izročiti upniku predmetno nepremičnino. Upnik v predlogu za izvršbo res ni zahteval izročitev nepremičnin in poslovnih prostorov v solastninskih deležih, vendar tudi ni zahteval izročitve nepremičnin v celoti. V predlogu za izvršbo je upnik navedel besedno zvezo poslovni prostor in v oklepajih napisal številke stavb. V naravi so dejansko te številke stavb poslovni prostori in je upnik to navedel zaradi izvršitelja, prav tako pa je navedel naslov nepremičnine, da bo lahko izvršitelj opravil svojo nalogo. Na ta način je upnik samo bolj določljivo določil lokacijo in predmet nepremičnin in ni zahteval več, kot mu dovoljuje izvršilni naslov. Sicer pa predlog za izvršbo kot tudi sklep o domiku zasledujeta isti cilj, ta pa je, da se upniku, ki je nepremičnino kupil na javni dražbi, nepremičnina izroči. V predlogu za izvršbo je upnik res navedel besedo izselitev dolžnikov, vendar če bi naslovno sodišče menilo, da je s tem upnik prekoračil izvršilni naslov, bi lahko naslovno sodišče v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo, ne pa da je v celoti zavrnilo predlog za izvršbo. Sicer pa tudi dolžnika nista ugovarjala, da upnik zahteva več, kot to določa izvršilni naslov. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnika nista podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa (obrazložitev v 4. točki) navedlo, da je ugotovilo, da se vsebina predloga za izvršbo ne ujema z vsebino izvršilnega naslova in je iz navedenega razloga ugovoru dolžnikov v celoti ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Pri tem je izhajalo iz ugotovitve, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal povsem nekaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, pritožbeno sodišče v zvezi s tem pa ugotavlja, da ta ugotovitev sodišča prve stopnje ne drži. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Krškem z dne 23. 7. 2014 izhaja, da sta bila solastna deleža do 4387/20000 nepremičnin v solasti B. K. in Š. K. prodana, nepremičnina pa se izroči kupcu V. d.o.o., S. Pri omenjenih prodanih solastnih deležih nepremičnin dolžnikov se je po pravnomočnosti sklepa že vknjižila lastninska pravica na kupca, v 3. točki izreka sklepa pa je jasno določeno, da sta dolžnika dolžna iz nepremičnine parc. št. 111/1 k. o. X (vključno z na tej parceli stoječima stavbama št. 333 ter 444) v roku 60. dni od pravnomočnosti sklepa, izprazniti in odstraniti vse svoje stvari ter zagotoviti nepremičnino prosto oseb, katere so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Iz omenjenega izreka sklepa tako izhaja, da je dolžnikova obveznost izpraznitev solastne nepremičnine, ki je bila v izvršilnem postopku prodana kupcu V. d.o.o. S., iz omenjenih nepremičnin pa morata dolžnika odstraniti svoje stvari ter zagotoviti nepremičnino prosto oseb, katere so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Izvršilni naslov je torej jasen, obveznost obeh dolžnikov je, da tisti solastniški del nepremičnine, katerega je kupil kupec V. d.o.o. S., izpraznita tako, da odstranita iz omenjenih nepremičnin vse svoje stvari in nepremičnino izročita kupcu prosto oseb, ki so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Upnik pa je v predlogu za izvršbo predlagal izselitev dolžnikov iz omenjene nepremičnine in izselitev vseh dolžnikovih stvari iz omenjene nepremičnine ter izročitev izpraznjene nepremičnine oseb in stvari upniku. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik kvečjemu predlagal nekaj več kot mu gre po izvršilnem naslovu (izpraznitev celotne nepremičnine), ne pa nekaj drugega. Zato tudi ni bilo podlage za ugoditev ugovoru v celoti ter razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno ugotoviti, ali upnik s predlogom za izvršbo zahteva izpraznitev oziroma izselitev iz prodane solastne nepremičnine dolžnikov tako, kot to nalaga izvršilni naslov, predvsem pa upoštevati, da iz izvršilnega naslova izhaja, da dolžnikova obveznost izhaja po izvršilnem naslovu le glede prodanih solastnih deležev njune nepremičnine.

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).