Jedro

Po določbi 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP se premoženje, ki daje dohodke, ne upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Katastrski dohodek je treba, ne glede na njegovo višino, upoštevati pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.12.2003. Z njo je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pri razdružitvi nepremičnega premoženja. Iz predloženega potrdila o izplačanih pokojninah izhaja, da je v obdobju od 1.5.2003 do 31.10.2003 tožnica prejela pokojnino v povprečnem mesečnem bruto znesku 97.950.- SIT. Iz predloženega potrdila o višini katastrskega dohodka izhaja, da je tožnica zavezana za plačilo katastrskega dohodka v višini 2.999,00 SIT. Tožnica je po moževi smrti na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 7.2.2003 postala solastnica do 2/4 zapuščine, ki obsega solastniški delež 1/2 nepremičnine vl. št. 599 k.o. S.R., solastninski delež 1/2 nepremičnine vl. št. 598 k.o. S.R. in solastniški delež 140/490 tin nepremičnine vl. št. 54 k.o. T. Iz spisa Okrajnega sodišča v Mariboru izhaja, da znaša po dedičih ocenjena čista vrednost zapuščine 7.200.000,00 SIT, kar pomeni, da znaša čista vrednost zapuščine odpadajoča na tožnico 5,400.000,00 SIT. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 54 k.o. T. izhaja, da je prosilka solastnica navedenih nepremičnin v višini 105/490 tin, nepremičnine pa obsegajo skupaj 105.948 m2 gozda, travnikov, njiv, vinogradov in stavbišč. Tožena stranka ugotavlja, da tožnica ni upravičena do brezplačne pravne pomoči zato, ker ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač (1.odstavek 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP).

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na 19. člen ZBPP, po katerem se ne glede na določbe tega zakona, brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, pri čemer se kot premoženje v smislu tega člena ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in drugo premoženje, ki je izrecno navedeno v 2. odstavku 19. člena ZBPP. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da ima tožnica premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Pri svoji presoji, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 19. členu ZBPP, je iz obsega premoženja utemeljeno izvzela stanovanjsko hišo, v kateri tožnica živi in ki jo je v skladu z zakonom možno opredeliti kot primerno stanovanje. Vendar pa vrednost vseh ostalih nepremičnin, ki jih je podedovala tožnica, nedvomno presega znesek 20 minimalnih plač, to je znesek 2,032.220,00 SIT (minimalna plača trenutno znaša 101.211 SIT - Uradni list RS, št. 69/2002). Kljub temu, da tožena stranka vrednosti zemljišč ni posebej izračunala, pa je jasno, da tožničin delež na zemljiščih vl. št. 54 k.o. T. v višini 105/490 tin, pri čemer nepremičnine obsegajo skupaj 105.948 m2 gozda, travnikov, njiv, vinogradov in stavbišč, presega vrednost navedenega zneska, kar je možno ugotoviti že s preprostim izračunom. Ob višini 20 minimalnih plač, to je 2.032.202,00 SIT in upoštevanju dejstva, da je tožničin delež na podedovanih nepremičninah v k.o. T. cca 22.000 m2 zemljišč, bi bil ta znesek presežen že v primeru, če bi bil 1 m2 zemljišča vreden le 93 SIT. Vrednost 1 m2 tožničinega zemljišča pa prav gotovo presega vrednost 93 SIT.

Tožnica v pritožbi navaja, da je po moževi smrti postala solastnica zemljišča, ki bi ga želela prodati, vendar ne dobi soglasja solastnikov, zato potrebuje brezplačno pravno pomoč za zastopanje v postopku razdružitve premoženja (solastninski delež 140/490 tin nepremičnine vl. št. 54 k.o. T.). Predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in se ji dodeli brezplačna pravna pomoč zaradi njenega slabega finančnega stanja in starosti ter invalidnega sina. Prejema pokojnino cca 95.000 SIT mesečno bruto. Nima finančnih sredstev, s katerimi bi lahko plačala odvetnika, ki bi jo lahko zastopal v tej zadevi, saj s svojo pokojnino komaj preživi preko meseca. Sin je invalid in čeprav bi naj sam skrbel zase, s svojo pokojnino vzdržuje tudi njega. Razdružitev premoženja, sodna določitev geometra, ki bi odmeril njen in sinov delež na nepremičnini, bi njej in sinu pripomogla pri preživetju.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka in upravno sodišče sta ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ima premoženje, ki presega višino 20 minimalnih plač, to je znesek 2.032.202,00 SIT. Svojo odločitev sta oprla na sklep o dedovanju, iz katerega izhaja, da je tožničin solastninski delež na podedovanih zemljiščih precejšen, ker predstavlja cca 22.000 m2 gozdov ,travnikov, njiv, vinogradov.

Odločitev tožene stranke in upravnega sodišča ni pravilna. Po določbi 4.alinee 2.odstavka 19. člena se kot premoženje ne upošteva tisto premoženje, ki daje dohodke, ki se po ZBPP upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Med te pa se po določbi 14. člena ZBPP med drugim štejejo dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 19/2000 - ZDoh) določa, da so viri dohodnine tudi dohodki iz kmetijstva (2.alinea 2. člena). Po določbi 25. člena ZDoh je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka (Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, Uradni list SRS, št. 23/76 in RS št. 110/99).

Tako ugotovljen katastrski dohodek pa je treba, ne glede na njegovo višino, v skladu z določbami ZBPP, upoštevati. Res je sicer, da je tožnica solastnica velike površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, vendar pa se po določbi 4. alinee 2.odstavka 19. člena ZBPP, premoženje, ki daje dohodke, kar v tem primeru navedene nepremičnine so, ne upošteva pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz podatkov v spisih je bil od kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so v tožničini lasti, za leto 2002 odmerjen katastrski dohodek, ki ga je po presoji vrhovnega sodišča treba upoštevati pri ugotavljanju tožničinega finančnega položaja.

Tožena stranka in upravno sodišče sta tako zmotno uporabila zakon, ko sta med premoženje tožnice štela premoženje, ki se po izrecni določbi ZBPP ne upošteva kot premoženje po ZBPP. Posledica zmotne uporabe materialnega zakona pa je nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo na podlagi 76. člena ZUS. V novem sojenju bo moralo upravno sodišče upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilka vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (24. člen ZBPP).