29. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Dimnikarstvo Dovrtel, d. o. o., Kranj, ki jo zastopa Odvetniška družba Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 29. septembra 2023

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 213/2022 z dne 31. 1. 2023 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 451/2022 z dne 15. 9. 2022 v zvezi s I. in III. točko izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju, št. IV Pd 91/2020 z dne 16.11. 2021 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica (delodajalka v delovnem sporu) izpodbija odločitvi sodišč prve in druge stopnje, s katerima je bilo odločeno, da mora tožnika (delavca) prijaviti v poklicno zavarovanje za čas od 3. 7. 2015 do 4. 5. 2018 in od 29. 10. 2018 do 31. 8. 2019 ter s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju KAD) skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za čas od 3. 7. 2017 do 31. 12. 2016 po prispevni stopnji 9,25 %, za čas od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 po prispevni stopnji 8 % in za čas od 1. 1. 2018 do 4. 5. 2018 po prispevni stopnji 8,4% od bruto plače tožnika ter za ta čas na njegov osebni račun, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plačati prispevke za nazaj. Kar je tožnik zahteval več, sta sodišči zavrnili. Po stališču sodišč tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje na delovnem mestu dimnikar, ki je splošno delovno mesto in vključuje tudi nekoliko specializirana delovna mesta, kot sta denimo dimnikar preglednik in dimnikar merilec. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

2.Pritožnica zatrjuje, da sta sodbi sodišč prve in druge stopnje arbitrarni, ker so njuni razlogi med seboj v nasprotju. Sodišči naj bi šteli, da ne smeta presojati izpolnjevanja pogojev za vključitev delovnega mesta dimnikar v poklicno zavarovanje, hkrati pa, da lahko presojata izpolnjevanje pogojev za vključitev delovnega mesta dimnikar preglednik v poklicno zavarovanje. Prav tako naj bi bila pritožnici odvzeta konkretna vsebinska presoja njenih navedb in zavrnjena možnost izvajanja dokazov. S takšnim postopanjem sodišč naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zaradi obveznosti plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje, ki temelji na zastarelih strokovnih ocenah izpred petdeset let o naravi delovnih mest, ki jih zaradi odsotnosti izvedbenih predpisov in organov zavezanci (gospodarski subjekti) ne morejo preveriti oziroma revidirati, naj bi bila pritožnici kršena tudi pravica do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.

3.Pritožnica vlaga tudi pobudo, s katero izpodbija Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) "v delu, kjer obstaja protiustavna pravna praznina na področju poklicnega zavarovanja, ker Vlada ne sprejme Uredbe iz četrtega odstavka 199. člena v zvezi z drugim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 in ker minister, pristojen za delo, ne imenuje komisije iz prvega odstavka 201. člena ZPIZ-2 in komisije iz prvega odstavka 201.a člena ZPIZ-2". Navaja, da zakonodajalec v več kot sedmih letih ni sprejel posebnega zakona, s katerim bi v skladu z drugim odstavkom 201. člena ZPIZ-2 poleg delovnih mest iz prvega odstavka 201. člena ZPIZ-2 določil nova delovna mesta, na katerih so izpolnjeni pogoji težavnosti ali škodljivosti dela, da Vlada kot izvršilna veja oblasti ni sprejela uredbe, s katero bi omogočila izvajanje zakonske ureditve poklicnega zavarovanja, in da minister ni imenoval komisij iz 200. in 201.a člena ZPIZ-2. Zatrjuje, da opustitev zakonodajalčeve dolžnosti in dolžnosti izvršilne veje oblasti, da sprejme izvedbene predpise, pomeni oviro pri izvrševanju pravice do svobodne gospodarske pobude oziroma protiustavno pravno praznino.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani ZPIZ-2, kolikor ureja obvezno vključitev in plačevanje prispevkov delodajalcev za poklicno zavarovanje, ki se zbirajo na osebnih računih zavarovancev, ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Iz priloženih pritožbe in predloga za dopustitev revizije ni razvidno, da bi pobudnica v njiju uveljavljala trditve o protiustavnosti ZPIZ-2, ki jih uveljavlja v pobudi. Prav nasprotno, pritožnica je v pritožbi (str. 12) zatrjevala, da ne gre za protiustavno pravno praznino in da bi v konkretnem primeru sodišče lahko zapolnilo in moralo zapolniti pravno praznino, ki je nastala zaradi neimenovanja komisije in nesprejetja posebnega podzakonskega akta. Glede na navedeno pobudnica očitkov o protiustavnosti ZPIZ-2 ni materialno izčrpala. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik