Jedro

Družbenik družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem so bili ob njenem prenehanju. V konkretnem primeru zato tudi ni mogoče govoriti o subjektivni spremembi tožbe (187. člen ZPP). Razlikovati pa je treba na eni strani med procesnim vprašanjem nadaljevanja postopka in s tem v zvezi procesnim položajem stranke ter na drugi strani odgovornostjo družbenika za obveznosti družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje, ki se nanaša na tretjega in četrtega toženca, potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje z naslednjimi toženci: 1. V.P., Logatec, 2. J.G. Logatec, 3. B.M., Logatec, in 4. D.Č., Logatec.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila tretji in četrti toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi ugovarjata spremembi tožbe, s katero tožeča stranka namesto vseh ustanoviteljev družbe P. d.o.o., sedaj uveljavlja tožbeni zahtevek le do nekaterih od njih. Menita, da je takšna sprememba tožbe v nasprotju z določbo 185. člena ZPP, saj gre za solidarno jamčevanje domnevnih osebno odgovornih družbenikov.

Navajata, da skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS, izdano v zvezi z zatrjevanim zakonskim dejanskim stanom po določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) v povezavi z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi bila tretji in četrti toženec kakorkoli odgovorna za konkretno nastalo stanje, dolg domnevnega pravnega prednika do tožeče stranke. Pritožnika sta namreč že pred desetimi leti podala izjave o odstopu oziroma izstopu iz konkretne družbe P. d.o.o., ki pa zaradi neurejenosti razmer ni bila sprovedena z realizacijo izstopa družbenikov iz družbe v sodnem registru.

Pritožnikoma v tem postopku ni moč očitati nobenih aktivnih ravnanj v konkretni družbi in še manj kakršnekoli odgovornosti.

Pritožba ni utemeljena.

Družbenik družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem so bili ob njenem prenehanju. V konkretnem primeru zato tudi ni mogoče govoriti o subjektivni spremembi tožbe (187. člen ZPP), kot napačno meni pritožba, za katero bi bila potrebna privolitev tistega, ki stopi namesto izbrisane družbe. Razlikovati pa je treba na eni strani med procesnim vprašanjem nadaljevanja postopka in s tem v zvezi procesnim položajem stranke ter na drugi strani odgovornostjo družbenika za obveznosti družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra. V tej fazi postopka je predmet presoje zgolj, ali so podane vse formalne predpostavke za nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe, medtem ko odgovornost družbenika za dolgove družbe ni predmet presoje. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje aktivnosti oz. pasivnosti družbenikov, ni odgovarjalo. Te navedbe bo moralo namreč upoštevati sodišče prve stopnje (kot navedbe pripravljalne vloge), ko bo odločalo o utemeljenosti oz.

neutemeljenosti tožbenega zahtevka zoper tretjega in četrtega toženca. Pritožba ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Glede na dejstvo, da je bila družba P. d.o.o., Logatec, izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod, da je upnik pravočasno predlagal nadaljevanje postopka zoper pritožnika, ki sta kot družbenika navedena v sodnem registru, da je sodišče prve stopnje pozvalo pritožnika, da prevzameta pravdo v skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, so podani pogoji za nadaljevanje postopka zoper pritožnika. Neutemeljeni pa so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti nadaljevanja postopka le zoper nekatere izmed družbenikov, temveč le zoper vse družbenike. Kot pritožba sicer pravilno sama navaja, je odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe solidarna (3. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah). To pa pomeni, da lahko upnik zahteva izplačilo bodisi od vseh solidarnih dolžnikov skupaj bodisi le od posameznega dolžnika. Izbira je na strani upnika (414. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker so solidarni dolžniki vedno le navadni sosporniki, lahko tožnik kadarkoli umakne tožbo (v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, kot napačno meni pritožba) zoper nekatere izmed tožencev, pri čemer pa ne potrebuje soglasja drugih tožencev, temveč le soglasje tistih, zoper katere je tožbo umaknil (drugi odstavek 188. člen ZPP).

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tretjega in četrtega toženca zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).