Jedro

Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), mu izreklo globo v višini 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 200,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje obdolženčev zagovornik, ki sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po podanem zagovoru obdolženca ter izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega je prebralo zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov z dne 19. 2. 2021, potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 19. 2. 2021, vpogledalo v evidenco predkaznovanosti in vodenih postopkov o prekršku ter kot priči zaslišalo poslujoča policista A. Č.in G. Š., ocenilo obdolženčev zagovor ter izvedene dokaze ter na podlagi skrbne ocene izvedenih dokazov in obdolženčevega zagovora zaključilo, da ni nobenega dvoma, da je obdolženi 19. 2. 2021 ob 18.20 uri bil udeležen v cestnem prometu kot voznik osebnega avtomobila v naselju ..., da mu je policist po opravljenem hitrem testu na prisotnost prepovedanih drog, ki je pokazal pozitiven rezultat na kanabis, odredil strokovni pregled in da je obdolženec odklonil opravo strokovnega pregleda oziroma ni ravnal v skladu z odredbo policista, da opravi strokovni pregled.

5. Sodišče prve stopnje ni verjelo obdolženčevemu zagovoru, da mu strokovni pregled ni bil odrejen, ker je svoje izjave glede odreditve strokovnega pregleda spreminjal, saj je najprej izpovedoval, da mu je potem, ko je hitri test na prisotnost drog pokazal pozitiven rezultat, bil odrejen še strokovni pregled, pri čemer mu je policist pojasnil, da bo moral plačati 900,00 EUR, ni pa mu povedal, kje naj bi se izvajal pregled, da je mislil, da bo moral v Splošno bolnišnico Celje, kjer bo moral opraviti še covid test in da se je odločil, da ne gre na strokovni pregled, ker je bil že utrujen, ker je cel dan delal, poleg tega pa ni šel zaradi covid situacije in zato, ker so bili omenjeni dodatni stroški, nato pa povedal, da se zaveda, da mora ravnati po odredbah policistov, vendar mu ni bilo nič odrejenega in da ni razumel, da bi mu bil odrejen strokovni pregled. Poleg tega je bil tak zagovor ovržen na podlagi prepričljivih izpovedb poslujočih policistov, ki sta skladno in natančno opisala potek postopka z obdolžencem in nedvomno potrdila, da je policist G. Š. obdolžencu odredil strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil. 6. Sodišče prve stopnje tudi utemeljeno ni verjelo zagovoru obdolženca, da ni vedel, da se mu odreja strokovni pregled. Glede na povzeto obrazložitev izpodbijane sodbe, so tako neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je navedlo, da je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled, ker strokovni pregled s strani policistov obdolžencu nikoli ni bil odrejen. Vsebina izvedenih dokazov vsekakor pritrjuje takemu zaključku prvostopenjskega sodišča, zagovornik pa tudi sam v pritožbi navaja, da je policist obdolžencu sicer rekel, da mora iti na strokovni pregled, da pa mu je rekel tudi, da mora plačati še dodatnih 900,00 EUR, če se za pregled odloči. Res je, da zakon izrecno ne nalaga, da je treba ob strokovnem pregledu takšen pregled tudi plačati - obveznost plačila stroškov strokovnega pregleda namreč nastane le v primeru, če se ugotovi, da je storilec dejansko v času vožnje motornega vozila vozil pod vplivom prepovedanih drog, da je za tak prekršek odgovoren ter mu je izrečena sankcija in ob tem niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila stroškov postopka, vendar tako opozorilo policista ni mogoče dojemati kot grožnjo s plačilom dodatne kazni ali globe, kot poskuša prikazati zagovornik v pritožbi. Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.

7. Nobenega dvoma tako ni, da je obdolženec popolnoma razumel, da mu je policist odredil strokovni pregled, saj zagovornik v pritožbi le ponavlja, da se obdolženec zaradi visokih stroškov strokovnega pregleda ni odločil za strokovni pregled ter da je k takšni odločitvi dodatno prispevalo tudi to, da mu policista nista pojasnila, kje naj bi se izvedel pregled ter da ga je bilo strah, da bi se okužil s Covid-19 v kolikor bi moral opravljati strokovni pregled v Splošni bolnišnici ... Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe policisti niso dolžni posameznega udeleženca opozarjati na dolžnosti upoštevanja odredbe policista za opravo strokovnega pregleda in na posledice neupoštevanja odredbe oziroma mu dajati pravne pouke ter posebej pojasnjevati, kje in kako bo izveden strokovni pregled, vsekakor pa je obdolženec imel možnost o tem povprašati policista, česar pritožba izrecno ne problematizira. Sicer pa tudi razlogi, ki jih je obdolženec izpostavljal v svojem zagovoru in jih zagovornik ponavlja v pritožbi glede vprašanja zakaj ni ravnal po odredbi policista in se udeležil strokovnega pregleda, ne prestavljajo opravičljivih razlogov za odklonitev, niti razlogov za izključitev protipravnosti obdolženčevega ravnanja. Ali bo obdolženec opravil odrejeni strokovni pregled ali ga odklonil, je izključno v njegovi domeni, se pa mora pri tem kot voznik z opravljenim teoretičnim in praktičnim delom usposabljanja za vozniški izpit B kategorije zavedati svojih obveznosti po 107. členu ZPrCP kot tudi posledic odklona odrejenega strokovnega pregleda (primerjaj sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 113/2020). Policista torej z opisanim postopanjem nista zavajala obdolženca in ga z neko ″kvazi sankcijo″ odvračala od strokovnega pregleda, kot to navaja zagovornik v pritožbi. Pri tem pa glede na to, da se obdolžencu očita odklon strokovnega pregleda (ne pa vožnja pod vplivom prepovedanih substanc) je tudi nerelevantno v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je obdolženi povedal, (-) da v času pred tem, ko so ga policisti obravnavali za očitani mu prekršek, ni užival marihuane, (-) da ni bil zadet, saj je šel iz službe in (-) da bi bil strokovni pregled povsem na mestu, saj je možno, da je hitri test zaznal prisotnost Canabisa, kljub temu, da je do uživanja oziroma od uživanja prepovedane droge konoplja preteklo že nekaj dni, dejansko (ne)prisotnost prepovedanih substanc pa bi lahko potrdil ali ovrgel le opravljen strokovni pregled, ki pa ga je obdolženec odklonil. 8. Zagovornik v pritožbi nadalje izpodbija navedeno sodbo tudi iz razloga bistvene kršitve določb postopka, ker obdolžencu ni bil odrejen strokovni pregled, vendar takšno tezo utemeljuje s citiranjem 8. in 11. odstavka 107. člena ZPrCP ter trditvami, da obdolžencu strokovni pregled sploh ni bil odrejen, temveč je obdolženec s strani policistov prejel zgolj navodilo, naj se pregleda udeleži, vendar bo moral pri tem plačati dodatne stroške ter da so policisti obdolženca nato spustili, saj je ponj prišla njegova žena in da policisti niso ravnali v skladu z enajstim odstavkom 107. člena ZPrCP, saj obdolženca tudi niso sami odpeljali na pregled. S takimi navedbami zagovornik dejansko ponovno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku. V kolikor pa zagovornik meni, da bistveno kršitev določb postopka o prekršku predstavlja domnevno ravnanje policistov v nasprotju z enajstim odstavkom 107. člena ZPrCP, pa je potrebno pojasniti, da postopek preverjanja psihofizičnega stanja voznika ter postopek odreditve strokovnega pregleda še ni postopek o prekršku in nepravilno postopanje policistov po 107. členu ZPrCP ne more predstavljati bistvene kršitve določb postopka o prekršku, temveč lahko ugotovitev, da je do takšnega postopanja res prišlo, pomeni le, da odreditev strokovnega pregleda ni bila pravilna in zakonita, zaradi česar tudi ne more biti podana odgovornost za storjeni prekršek. To pa v obravnavani zadevi ni izkazano. Poudariti pa velja tudi, da v primeru odklonitve strokovnega pregleda policisti nimajo pooblastila za to, da bi voznika prisilno odpeljali na strokovni pregled in so tudi zato očitki o ravnanju policista v nasprotju z enajstim odstavkom 107. člena ZPrCP neutemeljeni.

9. Ob pravilnih in prepričljivo argumentiranih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je obdolžencu bil jasno in nedvoumno odrejen strokovni pregled ter da ga je obdolženec ob jasnem zavedanju svojih obveznosti odklonil, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je s tem izpolnil vse zakonske znake prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP in da je zanj tudi odgovoren. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo materialne določbe ZPrCP, ko je ugotovilo, da je obdolženi odgovoren za prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP in da je sprejelo tudi nepravilno odločitev o sankcijah. Sodišče prve stopnje je namreč zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška in da je ravnal z direktnim naklepom, saj se je zavedal, da odklanja odrejeni strokovni pregled in je to tudi hotel storiti. Prav tako pa mu je za storjeni prekršek zakonito izreklo globo v najnižjem predpisanem znesku 1.200,00 EUR, pri čemer je upoštevalo premoženjske razmerje, iz katerih izhaja, da nima nobenega premoženja in da prejema na podlagi podjemne pogodbe mesečno plačilo v višini 50,00 EUR, medtem ko posebnih olajševanih okoliščin ni našlo, kot obteževalno pa je štelo dosedanjo kaznovanost, saj je že bil kaznovan za hujši prekršek po ZPrCP s sodbo Okrajnega sodišča v Celju ter za prekršek prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje s plačilnim nalogom Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Prav tako je pravilno izreklo tudi predpisano stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu v številu, kot je predpisano v dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP (18 KT).

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče obdolžencu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 255,00 EUR, ki jih je obdolženec dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.