Jedro

Ne glede na to, da se podatki v GURS in zemljiški knjigi do izdaje izpodbijane odločbe niso spremenili, okoliščine sedaj obravnavanega primera niso takšne, da bi toženki ob sklicevanju na zadevo Bpp 559/2017 (katere upravni spis je toženka priložila odgovoru na tožbo) omogočale odločitev brez izvedbe ugotovitvenega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 1/2018 z dne 8. 1. 2018 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP z dne 29. 12. 2017. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z obnovo postopka v dveh individualnih delovnih sporih, ki sta se vodila pod opravilnima št. I Pd 1087/2013 in I Pd 363/2014. Organ navaja, da tožnica v prošnji ni navedla resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, saj je navedla, da ni lastnica stanovanja, v katerem živi, niti kakšnega drugega stanovanja oziroma hiše. Nadalje navaja, da iz podatkov GURS in zemljiške knjige izhaja, da je tožnica z možem solastnica (vsak do 1/2) stanovanja na naslovu. .., v katerem z družino ne živi, katerega vrednost znaša 80.193,00 evrov, in garaže v garažni hiši v vrednosti 12.708,00 evrov, mož pa naj bi bil tudi lastnik podjetja, katerega osnovni kapital znaša 7.500,00 evrov. Glede brezplačne dosmrtne služnosti v korist A.A., vknjižene na navedenem stanovanju, pojasnjuje, da ni ovira za razpolaganje z nepremičnino. Ker navedeno premoženje presega vrednost 14.281,44 evrov, tožnica ni upravičena do BPP.

3. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej med drugim navaja, da je bila v istem koledarskem letu pri istem sodišču že večkrat upravičena do BPP na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb, zato je organ z izpodbijano odločbo poleg nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja kršil tudi 158. člen Ustave. Trdi, da v svoji prošnji ni ničesar zamolčala, saj na podlagi pravnomočne „sodbe št. 2235/2013“ ni več lastnica stanovanja. Meni, da je dolžnost sodišča, da to preveri, in ker gre za sodišče, priloga ni potrebna. Trdi, da ne more nositi bremena za to, da sprememba pri vpisu v zemljiški knjigi še po pol leta ni bila opravljena. Toženki očita, da ni ugotavljala mesečnega prihodka na družinskega člana, ki je eden od najpomembnejših parametrov pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse. Prav tako naj bi „zanemarila“ 12. a člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), saj je bila v zemljiški knjigi, na katero se sicer sklicuje, vpisana osebna neodplačna dosmrtna služnost v korist tretje osebe, ki ni družinski član, kar pomeni, da tožnica in njeni družinski člani tudi pred pravnomočnostjo sodbe št. 2235/2013 niso imeli razpolagalne sposobnosti za navedeno nepremičnino. Trdi, da premoženje njene družine znaša 9.500,00 evrov in ne presega zneska 14.281,44 evrov, kot nepravilno ugotavlja organ za BPP. Uveljavlja tudi kršitev načel in določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) glede izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in meni, da bi jo moral organ s ciljem ugotoviti resnično stanje zadeve (načelo materialne resnice, zaslišanja stranke, pomoči neuki stranki) pozvati k dopolnitvi nepopolnih ali nejasnih podatkov in pri njihovem razjasnjevanju uporabiti tudi podatke, ki jih je sam pridobil po uradni dolžnosti.

4. Toženka v odgovoru na tožbo nasprotuje navedbam v tožbi in vztraja pri izpodbijani odločbi. Med drugim dodaja tudi, da je bila tožnica z ugotovitvijo toženke, da ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, seznanjena že z odločbo Bpp 559/2017 z dne 13. 12. 2017, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča I U 2821/2017 z dne 1. 2. 2018. Toženka je zato pred izdajo odločbe ni še enkrat obveščala, saj je bilo dejansko stanje identično oziroma se v enem mesecu ni spremenilo.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je organ za BPP zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP, ker vrednost njenega premoženja in premoženja družinskih članov presega cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ki je ob odločanju znašal 14.281,44 evrov. Med strankama je sporno, ali je organ pri ugotavljanju vrednosti premoženja smel upoštevati tudi stanovanje v večstanovanjski hiši in garažo na naslovu ..., kar je privedlo do ugotovitve, da je tožničino premoženjsko stanje takšno, da do BPP ni upravičena.

7. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na drugačne (zanjo pozitivne) odločitve organa za BPP o drugih njenih prošnjah za dodelitev BPP in odločitve sodišč o oprostitvi plačila sodnih taks, saj gre v vseh pogledih za samostojne postopke, vključno z ugotavljanjem dejanskega stanja. Ker gre torej za druge, samostojne postopke, z izpodbijano odločitvijo ni poseženo v pravnomočnost odločb, izdanih v teh postopkih, niti ni kršen 158. člen Ustave, kar uveljavlja tožnica.

8. Utemeljeno pa tožnica toženki očita bistveno kršitev pravil postopka, ker za ugotovitev pravno odločilnih dejstev ni izvedla ugotovitvenega postopka in v tem okviru tožnici omogočila, da se o teh dejstvih izjavi.

9. Glede spornega stanovanja in garaže na ... se toženka sklicuje na podatke, ki jih je pridobila z vpogledom v zbirke podatkov GURS in zemljiške knjige. Enako je toženka ravnala že v tožničini zadevi za dodelitev BPP z opr. št. Bpp 559/2017, o kateri je sodišče odločalo s sodbo I U 2821/2017 z dne 1. 2. 2018, na katero se v odgovoru sklicuje tudi toženka, s to razliko, da je tožnico v navedeni zadevi še pred izdajo odločbe o njeni prošnji za dodelitev BPP seznanila s tem, da kot pravno odločilne okoliščine šteje tudi njeno in moževo (so)lastništvo na navedenem stanovanju in garaži ter ji tako dala možnost, da se o teh okoliščinah izjavi. Ker v navedeni zadevi tožnica te možnosti v postopku pred izdajo odločbe ni izkoristila, se je toženka smela zanesti na podatke v zemljiški knjigi, tožničine tožbene trditve o tem, da na podlagi pravnomočne sodbe št. 2235/2013 ni (več) (so)lastnica stanovanja, pa so bile nedovoljena tožbena novota in jih sodišče zato ni vsebinsko obravnavalo.

10. Ne glede na to, da se podatki v GURS in zemljiški knjigi do izdaje izpodbijane odločbe niso spremenili, okoliščine sedaj obravnavanega primera niso takšne, da bi toženki ob sklicevanju na zadevo Bpp 559/2017 (katere upravni spis je toženka priložila odgovoru na tožbo) omogočale odločitev brez izvedbe ugotovitvenega postopka. Tožnica je namreč v obravnavani zadevi prav v zvezi s spornim stanovanjem na ... že v prošnji za dodelitev BPP (na začetku obrazca za vložitev prošnje) navedla tudi nemožnost razpolaganja s stanovanjem v zvezi s „sodbo P 2235/2013“. Prav možnost razpolaganja z navedenim stanovanjem (pri čemer je tožnica že v tožbi v zadevi I U 2821/2017 v zvezi z odločbo Bpp 559/2017 trdila, da na podlagi „sodbe P 2235/2013“ ni „več soimetnica lastninske pravice“ na spornem stanovanju) pa je bistvena za presojo, ali ga je toženka smela všteti v premoženje tožnice in njene družine. V takih okoliščinah zato toženka ni imela podlage, da se brez predhodno izvedenega ugotovitvenega postopka zanese le na podatke v zemljiški knjigi, temveč je bila tožnici glede na njeno nejasno navedbo v prošnji dolžna omogočiti, da se o zatrjevani nemožnosti razpolaganja s stanovanjem v zvezi s „sodbo P 2235/2013“ dodatno izjavi ter jo s predložitvijo sodbe tudi dokaže. 11. Glede na navedeno je bila v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V ponovnem postopku je toženka dolžna odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in razjasniti okoliščine glede možnosti razpolaganja z navedenimi nepremičninami ter nato ponovno odločiti o tem, ali so podani pogoji za dodelitev BPP upoštevajoč tudi vse ostale v Zakonu o brezplačni pravni pomoči - ZBPP navedene pogoje. Ker je bilo treba tožbi že iz navedenega razloga ugoditi, se sodišče ni spuščalo v obravnavo tožbenih ugovorov, ki za sprejeto odločitev niso pomembni.

12. Sodišče je v skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.