Jedro

Vložitve tožbe na naslov, na katerem Upravno sodišče že od leta 2007 ne posluje več, ni mogoče pripisati nevednosti tožnice. Ne glede na to, da je tožnica laik oziroma prava neuka stranka, bi se morala o pravilnem naslovu sodišča predhodno prepričati v katerikoli od podatkovnih baz in evidenc, ki so dostopne javnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Upravne enote Ravne na Koroškem, št. 213-24/2012-0402-4 z dne 7. 2. 2013, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 213-286/2013/4(1323-04) z dne 20. 5. 2013. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 27. 6. 2013. S predloženo fotokopijo potrdila, iz katere izhaja, da je bila pisemska pošiljka (katere vsebina ni izkazana) naslovljena na Upravno sodišče na naslov Tržaška cesta 68/a v Ljubljani, tožnica ni izkazala svojih trditev, da je bila tožba vložena že 5. 6. 2013. Sodišče že od leta 2007 ne posluje več na navedenem naslovu, temveč na naslovu Fajfarjeva ulica 33 v Ljubljani, kar je bilo tožnici, glede na njeno postopanje v zadevi II U 451/2014 tudi znano. Glede na navedeno je zato štelo, da je bila tožba dejansko vložena (šele) 19. 9. 2015. 2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1, ter Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi vztraja, da je tožbo na stvarno pristojen organ vložila 5. 6. 2013. To dokazuje s potrdilom o priporočeni pošiljki, prošnjo za prednostno obravnavo in poizvednico pri Pošti Slovenije. Sodišče lahko ugotovi vsebino pošiljke na podlagi teže ter dejstva, da datum sovpada z rokom za vložitev tožbe, da je bila v tej zadevi kasneje vložena prošnja za prednostno reševanje in opravljena poizvedba pri Pošti. Do navedene poizvedbe se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Naslov, ki ga navaja sklep, tožnici ob vlaganju tožbe ni bil znan. Ker je Upravno sodišče v Ljubljani že obravnavalo državljanstvo pok. A. A., je upravičeno menila, da je tožbo vložila na pravilen naslov. Pošta bi morala priporočeno pošiljko vrniti pošiljatelju ali pa na pravi naslov. Če bi ji Pošta pošiljko vrnila, bi imela še dovolj časa, da tožbo vloži na pravi naslov, zato za nepravilno ravnanje Pošte ni odgovorna. Tožbo je vložila tožnica sama, ki je prava neuka, zato zanjo ne morejo veljati isti kriteriji kot za odvetnika. Če ne bi vložila pravočasne tožbe, v novembru 2015 ne bi prosila za prednostno obravnavanje. Tudi če bi šteli, da je bila tožba vložena 19. 9. 2015 (ko je po opravljenih poizvedbah sodišču poslala kopijo tožbe s prilogami), bi jo lahko šteli za pravočasno v skladu z 29. členom ZUS-1. Tožničinega primera namreč ni mogoče obravnavati strožje od zadev, v katerih je tožba vložena povsem narobe (tudi na napačen organ), saj bi s tem kršili njene pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil glede na čas vročitve odločbe tožene stranke zadnji dan roka za vložitev tožbe 27. 6. 2013, sporno pa je, ali je tožnica tožbo vložila pravočasno.

5. ZUS-1 v prvem odstavku 28. člena določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za vložitev tožbe po ZUS-1 je procesni prekluzivni rok. Po poteku tega roka procesnega dejanja vložitve tožbe ni več mogoče opraviti. Če je zamujen, sodišče tožbo zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 6. ZUS-1 nadalje v 29. člena določa: da se tožba vloži pri pristojnem sodišču (prvi odstavek); da se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (drugi odstavek), in če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti stranke (tretji odstavek).

7. Sodišče prve stopnje je presojalo pravočasnost tožbe, ki jo je tožnica skupaj z vlogo z dne 18. 9. 2015 na Upravno sodišče v Ljubljani vložila 19. 9. 2015, to je po preteku roka za vložitev tožbe. V navedeni vlogi je tožnica zatrjevala pravočasnost tožbe na podlagi priloženega potrdila o oddaji priporočene pošiljke 5. 6. 2013, ki je naslovljena na Upravno sodišče RS, Tržaška cesta 68a, Ljubljana. Navaja še, da zaradi poteka roka hrambe dokumentacije ni bila uspešna poizvedba, ki jo je pri Pošti Slovenije opravila, potem ko je iz odgovora sodišča prve stopnje na njeno prošnjo za prednostno obravnavo izvedela, da sodišče prve stopnje ne beleži prejema njene tožbe. Tožnica se tako v vlogi z dne 18. 9. 2015 kakor tudi v pritožbi sklicuje na svojo nevednost ter v pritožbi poudarja, da je tožbo vložila sama in da je prava neuka.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru vložitve tožbe na naslov, na katerem upravno sodišče že od leta 2007 ne posluje več, ni mogoče pripisati nevednosti vložnice.(1) Ne glede na to, da je tožnica laik oziroma prava neuka stranka, bi se morala o pravilnem naslovu sodišča predhodno prepričati v katerikoli od podatkovnih baz in evidenc, ki so dostopne javnosti. Tožnica se zato ne more sklicevati na naslov sodišča, ki ji je bil znan iz predhodnega poslovanja z istim sodiščem v zadevi I U 174/2001, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo 15. 5. 2002. Čeprav se kot pravočasna šteje tudi tožba, ki je naslovljena na sedež upravnega sodišča, ki je v Ljubljani, ni mogoče prezreti, da je bila tožnica v pravnem pouku odločbe tožene stranke glede na tretji in četrti odstavek 9. člena ZUS-1 pravilno poučena o tem, da tožbo lahko vloži na naslovu zunanjega oddelka v Mariboru.(2) Dokazni standard, ki ga je pri presoji pravočasnosti njene tožbe uporabilo sodišče prve stopnje, zato ni bil prestrog.

9. Ker se kot pravočasna šteje le tožba, ki na pristojno sodišče prispe v roku in ob pogojih iz 28. in 29. člena ZUS-1, se tožnica ne more uspešno sklicevati na morebitno napako Pošte Slovenije.

10. Upoštevaje, da tožnica s predloženim potrdilom o oddaji priporočene pošiljke 5. 6. 2013 ni izkazala pravočasnosti tožbe, se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati še z vprašanjem, ali je izkazana tudi zatrjevana vsebina navedene pošiljke. Zato tudi ni zagrešilo očitane kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker se ni opredelilo do s tem povezanih tožničinih navedb o opravljenih poizvedbah pri Pošti Slovenije. Drugačna razlaga pravil postopka, za kakršno se zavzema tožnica, pa sama po sebi še ne utemeljuje zatrjevanih kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave.

11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 181/2014 z dne 18. 11. 2015. (2) Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 337/2014 z dne 13. 11. 2014.