Jedro

ZFPPIPP glede objektivnega pogoja izpodbojnosti (opredeljen kot posledica pravnega dejanja stečajnega dolžnika) predvideva, da je podan v dveh alternativno in ne kumulativno določenih primerih.

Za utemeljitev objektivnega pogoja izpodbojnosti (zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno), je bistveno, da je asignat izpolnil obveznost, ki jo je imel do asignanta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavijo učinki pogodbe o asignaciji z dne 25. 9. 2012, sklenjene med pravdnima strankama in družbo H. d. o. o. iz Ljubljane (I. točka izreka), da se v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavi učinek plačila v skupnem znesku 2.000,00 EUR, izvedenega na podlagi pogodbe o asignaciji (II. točka izreka), da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati znesek v višini 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2014 dalje do plačila (III. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 327,38 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (IV. točka izreka).

Zoper citirano sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne novemu sodniku sodišča prve stopnje v novo sojenje. V obeh primerih zahteva tudi ustrezno stroškovno posledico.

Na pravilno vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica. Obravnavana zadeva predstavlja namreč gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP).

Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, izvedenih v obdobju izpodbojnosti, morata biti kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni element oziroma pogoj izpodbojnosti, oba pa mora v svoji trditveni podlagi utemeljiti tožeča stranka (prim. 1. odstavek 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,(2) v nadaljevanju ZFPPIPP). Če eden od njiju ni podan, pravno dejanje stečajnega dolžnika ni izpodbojno.

Tožeča stranke je v obravnavanem gospodarskem sporu izpodbijala nakazilo (asignacijo) z dne 25. 9. 2012, s katerim je pooblastila družbo H. d. o. o., da na njen račun opravi izpolnitev - plačilo denarnega zneska v višini 2.000,00 EUR - toženi stranki kot asignatarju, slednjo pa, da navedeno izpolnitev sprejme.

Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku ugodilo. Presodilo je namreč, da sta v konkretnem primeru oba kumulativno določena pogoja izpodbojnosti podana (in da je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno v obdobju izpodbojnosti (269. člen ZFPPIPP)).

ZFPPIPP je v 1. točki 1. odstavka 271. člena koncipiran na način, da je objektivni pogoj izpodbojnosti (opredeljen kot posledica pravnega dejanja stečajnega dolžnika) podan v dveh alternativno in ne kumulativno določenih primerih: 1. zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika je tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno; 2. oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, je pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je s sklenitvijo (izpodbijane) pogodbe o asignaciji (pravilno: z asignacijo) ter izvedbo plačila prenehala terjatev tožeče stranke do družbe H. d. o. o. za znesek 2.000,00 EUR, da bi navedena terjatev brez sklenitve navedene pogodbe in njene izvršitve v celoti spadala v stečajno maso, katera bi bila zato večja za znesek 2.000,00 EUR ter da bi bili posledično upniki poplačani v večjem deležu, kot tudi, da je tožena stranka z izpodbijanim ravnanjem prejela poplačilo svoje terjatve v celoti, medtem ko bi morala v nasprotnem primeru v stečajnem postopku konkurirati z ostalimi upniki, kjer bi prejela le sorazmerni del plačila, s tem pa pojasnilo, da je bila tožena stranka tista, ki je bila okoriščena z izpodbijanim pravnim dejanjem (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP).

Pritožnica v zvezi s citirano obrazložitvijo prvostopenjskemu sodišču očita kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodbe zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti, a ji pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Sodišče je namreč povsem ustrezno pojasnilo, da bi brez plačila asignata (tj. H. d. o. o.) terjatev tožeče stranke do družbe H. d. o. o.(3) v celoti spadala v stečajno maso, zaradi česar bi bila ta večja za 2.000,00 EUR, upniki pa bi prejeli poplačilo svojih terjatev v večjem deležu. Za utemeljitev objektivnega pogoja izpodbojnosti iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP je namreč (kot pravilno izpostavlja pritožnica) bistveno, da je asignat izpolnil obveznost, ki jo je imel do asignanta oziroma tožeče stranke (kar je tožeča stranka zatrjevala in ji zato nesklepčnosti tožbenega zahtevka ni mogoče očitati)(4). Ker zgornja obrazložitev prvostopenjskega sodišča nujno vsebuje tudi ugotovitev, da se je zaradi izpodbijanega nakazila bodoča stečajna masa zmanjšala, pritožnica z razlogi obravnavane pritožbe ne more uspeti.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno presojalo, ali bodo zaradi sklenjene pogodbe o asignaciji drugi upniki na račun tožene stranke (katere terjatev je bila z izpolnitvijo družbe H. d. o. o. poplačana) poplačani v manjšem deležu. Brez asignacije bi imela tožeča stranka za 2.000,00 EUR premoženja več, upniki (med katerimi bi s svojo terjatvijo morala konkurirati tudi tožena stranka, ker ta še ne bi bila poplačana) pa bi bili poplačani v višjih deležih. Da prvostopenjsko sodišče ni presojalo negativnega učinka na stečajno maso, vsled obrazloženemu ni utemeljena pritožbena navedba.

Tožena stranka pa s svojo pritožbo ne more uspeti niti z navedbo, da ni imela dostopa do banke tožeče stranke in ni vedela oziroma ni mogla vedeti za dolžnikovo slabo finančno stanje, s čimer izpodbija tudi obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti. Na ta način namreč uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker ta v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen (458. člen ZPP), pritožbeno sodišče nanj ni odgovarjalo. Navedba, da iz pogodbe, ki je bila sklenjena med njo in tožečo stranko izhaja, da je bil način plačevanja z asignacijo pogodbeno dogovorjen in običajen način plačila, pa je (poleg tega, da je nedovoljena – 458. člen ZPP) tudi nerelevantna. Tožeča stranka objektivnega pogoja izpodbojnosti namreč ni temeljila na domnevi iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, katero bi tožena hipotetično lahko izpodbijala s trditvijo, da je bila asignacija med pravdnima strankama običajen način plačila (2. odstavek 272. člena ZFPPIPP).

Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali delno za neutemeljene in delno za neupoštevne. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je upoštevaje načelo uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP) pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US in 48/14. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo in 10/15 - popr.

Op. št. (3): Trditve, da je s sklenitvijo pogodbe o asignaciji ter izvedbo plačila po njej prenehala terjatev tožnika do družbe H. d. o. o., tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni prerekala.

Op. št. (4): Sodišče prve stopnje je te njene trditve tudi povzelo v ugotovljeno dejansko stanje, in sicer da je s sklenitvijo asignacijke pogodbe in izvedbo plačila prenehala terjatev tožeče stranke do družbe H. d. o. o., na kar je pritožbeno sodišče vezano - 458. člen ZPP