Jedro

Ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje (zamuda tožbenega roka) drugačno pravno stališče, za katerega je stranka zvedela, ko je rok za tožbo že potekel. Po ZPP bi bil tak razlog fizična ovira (npr. bolezen), ki bi stranki preprečila pravočasno vložitev tožbe.

Izrek

1. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne. 2. Tožba se zavrže. 3. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnik vpiše v imenik odvetniških kandidatov z dnem 16.12.1994. Tožnik v upravnem sporu s tožbo, ki jo je vložil po pošti dne 5.4.1995, izpodbija navedeno odločbo zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (14., 22., 25. in 49. člen ustave), zaradi kršitev pravil postopka, kršitev zakona o odvetništvu, statuta odvetniške zbornice in ker je izpodbijano odločbo izdal nepristojni organ. Navaja, da je izpodbijano odločbo prejel 20.1.1995, zoper njo ni bila možna pritožba in tudi upravnega spora zoper njo ni sprožil. Dne 17.3.1995 pa je od tožene stranke prejel izvleček zapisnika s seje upravnega odbora z dne 15.12.1994, v katerem je razlaga 5. točke 25. člena zakona o odvetništvu in sicer, da je praktično izkušnjo kot diplomirani pravnik pri odvetniku moč pridobiti le kot odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat, kar pomeni, da mora biti podano dejstvo enoletnega vpisa v ustrezni imenik. Če bi tožnik za to stališče vedel ob prejemu odločbe, bi sprožil upravni spor. Opustitev informiranja s strani tožene stranke pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zajamčenih z ustavo in kršitev zakona o odvetništvu in statuta odvetniške zbornice. Glede na navedeno naj se mu šteje 30 dnevni rok od dneva vročitve načelnega stališča upravnega odbora tožene stranke, saj je izpodbijana odločba za tožnika postala nezakonita šele 17.3.1995 oziroma 3.4.1995. Zato naj sodišče šteje tožbo za pravočasno, ali pa naj jo šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je tožnik šele 3.4.1995 telefonično zvedel, da je tožena stranka dne 31.3.1994 zavrnila njegov predlog za vpis v imenik odvetnikov, ker je bil vpisan v imenik odvetniških kandidatov le dva meseca in pol. Torej so tega dne nastopile škodljive posledice nezakonitosti izpodbijane odločbe. Nadalje tožnik trdi, da je tožena stranka neupravičeno zavlačevala s postopkom vpisa do 15.12.1994 (prav: 19.12.1994) (zaradi vztrajanja po brezhibni popolni vlogi) in ga vpisala v imenik odvetniških kandidatov šele 16.12.1994. Način vodenja postopka pomeni za tožnika kršitev z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer 14. člena ustave (v razmerju do drugih odvetniških kandidatov, ki so bili večkrat hitreje kot tožnik vpisani v imenik), 22. člena (tožena stranka bi morala tožnika varovati v njegovih interesih enako kot druge člane zbornice v zvezi z njeno dolžnostjo, opredeljeno v 1. členu statuta), 25. člena (ker je opustila informiranje tožnika o spremembi tolmačenja materialnega prava, zaradi česar je tožnik opustil pravočasno sprožitev upravnega spora), 49. člena (ker tožnik ni mogel opravljati poklica odvetniškega kandidata) in 2. člena (tožnik je prizadet v svojih socialnih pravicah, saj je nezaposlen in je zato socialno ogrožen). Kršila je tudi zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), zaradi nedopustnega zavlačevanja postopka ter zakon o odvetništvu in statut odvetniške zbornice. Izpodbijano odločbo je izdal tudi nepristojni organ (predsednik zbornice), saj je po 10. točki 28. člena statuta za to pristojen upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in odloči, da se tožnik vpiše v imenik odvetniških kandidatov z dnem 1.3.1994. Nadalje tožnik smiselno še navaja, da sodišču prepušča, ali bo v tem primeru tožbo štelo kot tožbo v upravnem sporu ali pa bo postopalo po 66. členu zakona o upravnih sporih (ZUS - varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic oziroma 67. členu (varstvo zaradi nezakonitega dejanja), saj tožniku gre v tem primeru le za to, da uspe doseči vpis v imenik odvetniških kandidatov z dnem 1.3.1994. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks, saj je brezposeln, prejemal pa bo le simbolično nadomestilo od zavoda za zaposlovanje.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je bil tožnik vpisan v imenik odvetniških kandidatov v času veljavnosti zakona o odvetništvu, ki je bil objavljen v uradnem listu, kar se šteje, da je bil tožnik z njegovimi določbami seznanjen. Roki za izdajo odločbe o vpisu v upravnem postopku, ki ga vodi tožena stranka, niso predpisani. Če je tožnik menil, da se postopek zavlačuje, bi lahko zahteval izdajo odločbe zaradi molka upravnega organa. Tožena stranka je o tožnikovem zahtevku odločila takoj, ko je bila vloga popolna. Izpodbijano odločbo je izvršil, na podlagi sklepa upravnega odbora odvetniške zbornice, predsednik zbornice. Predlaga, da sodišče zavrne tožbeni zahtevek.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Zato ga je sodišče zavrnilo.

Po 1. odstavku 157. člena ustave, o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče (Vrhovno sodišče Republike Slovenije), če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Po 2. odstavku navedene ustavne določbe pa v primerih, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.

V tem primeru je izpodbijano odločbo izdala Odvetniška zbornica Slovenije, ki je po zakonu o odvetništvu (52. člen) pooblaščena, da odloča o vpisu v imenik odvetniških kandidatov. Ker je izpodbijano odločbo izdala odvetniška zbornica kot nosilec javnega pooblastila, odloča o zakonitosti te odločbe Vrhovno sodišče Republike Slovenije v upravnem sporu (1. odstavek 157. člena ustave). Glede na navedeno je sodišče zakonitost izpodbijane odločbe presojalo v "pravem" upravnem sporu in ne kot akt oziroma dejanje iz 2. odstavka 157. člena ustave oziroma 66. oziroma 67. člena ZUS, kot se glasita tožnikova podrejena zahtevka pod točko 2. in 3. Tožnik v tožbi navaja, da ni vložil tožbe v roku zato, ker je za razlago 5. točke 25. člena zakona o odvetništvu, da se šteje, da diplomirani pravnik pridobi praktične izkušnje pri odvetniku lahko le kot odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat, izvedel šele 16. oziroma 17.3.1995, kar pomeni, da je odločba, na podlagi tega stališča dobila za tožnika povsem drugoten pomen in je zato postala zanj nezakonita šele 17.3.1995. Škodljive posledice nezakonitosti izpodbijane odločbe pa so nastopile 3.4.1995, ko je tožnik telefonično zvedel, da je tožena stranka dne 31.3.1994 zavrnila njegov predlog za vpis v imenik odvetnikov, ker je bil vpisan v imenik odvetniških kandidatov le dva meseca in pol. Ob smiselni uporabi 117. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 60. členom (ZUS), sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok (v tem primeru rok za tožbo) iz opravičenega vzroka. Vzrok, ki ga v tem primeru navaja tožnik (da je šele 17.3.1995 oziroma 3.4.1995 zvedel za načelno stališče tožene stranke, ki se nanaša na 5. točko 25. člena zakona o odvetništvu), po mnenju sodišča ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude tožbenega roka. Po mnenju sodišča je upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje po določbi 117. člena ZPP lahko le posamezna fizična ovira, ki stranki prepreči pravočasno vložitev tožbe (n. pr. bolezen). Sodišče je zato o predlogu odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Tožnikovo tožbo je sodišče zavrglo na podlagi 1. točke 1. odstavka 30. člena ZUS, ker ta ni bila vložena v prekluzivnem roku 30 dni po vročitvi odločbe, kot to določa 24. člen ZUS.

Ker tožnik ni predložil nikakršnih dokazov, ki bi utemeljevali njegov predlog za oprostitev sodnih taks, ga sodišče ni oprostilo plačila le-teh.

Sodišče je ZUS in ZPP uporabilo smiselno kot republiška predpisa, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).