Jedro

Sankcija zavrženja zemljiškoknjižnega predloga zaradi opustitve dolžnosti elektronskega vlaganja je mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice in tudi sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 22.8.2011 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta Rz 1 z dne 22.8.2011 zavrnilo kot neutemeljenega in potrdilo navedeni sklep, s katerim je bil zavržen zemljiškoknjižni predlog.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Navaja, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen pisno samo iz razloga, ker elektronska aplikacija za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov ne omogoča vložitve predloga za vknjižbo zemljiškega dolga na stavbni pravici. To je v nasprotju z ostalimi določbami ZZK-1 in SPZ, saj je možno vpisati zemljiški dolg na stavbni pravici. V konkretnem primeru zato pride v poštev exeptio illegalis, ki določa, da če sodišče ugotovi, da je podzakonski akt v nasprotju z zakonom, le-tega ne upošteva, ampak sodi, kot da takšnega podzakonskega akta ne bi bilo. Tako bi moralo zemljiškoknjižno sodišče ugotoviti, da podzakonski akt (elektronska aplikacija zemljiške knjige), ki ne dovoljuje vpisa pravice, ki ga dovoljuje zakon, ni v skladu s hierarhično višjim predpisom in iz tega razloga bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti predlagano vknjižbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Z uveljavitvijo novele ZZK-1C dne 1.5.2011 je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov s strani t.i. verificiranih vlagateljev. Opustitev te dolžnosti ima za posledico zavrženje predloga, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Vendar je takšna sankcija mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti. V konkretnem primeru pa pritožnik zatrjuje, da portal eZK tehnično sploh ne omogoča vložitve predloga za vknjižbo zemljiškega dolga na stavbni pravici. A do te trditve se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, zato sklepa ni mogoče preizkusiti, saj če predlagatelj te možnosti res ni imel, bi to narekovalo sklep, da tudi sankcije za opustitev elektronske vloge po 125. a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni mogoče izreči. Ker ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), ga je pritožbeno sodišče razveljavilo in tudi sklep zemljiškoknjižne referentke ter zadevo, na podlagi 5. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1, vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v nov postopek zaradi odločitve o predlogu za vpis.