27. 12. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Zdena Čibaška, Komenda, ki ga zastopa Natalija Drožina, Portorož, na seji 27. decembra 2019

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 1/2019 z dne 14. 3. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju predloga za dopustitev revizije kot nedovoljenega, ker ga je vložil po pooblaščenki, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ni pa odvetnica. Hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Očita mu neskladje s 15., 25., 59., 63. in 66. členom Ustave. Temeljna očitka pobudnika sta, da gre za nedopustno omejevanje strankine pravice do pravnega sredstva in za nedopustno zakonsko diskriminacijo med osebami z isto strokovno usposobljenostjo, saj naj statusni položaj posamezne osebe (tj. njeno članstvo v Odvetniški zbornici) ne bi bil razumen razlog za razlikovanje.

2.Iz ustavni pritožbi priloženega predloga za dopustitev revizije izhaja, da pritožnik očitkov o protiustavnosti tretjega odstavka 86. člena ZPP, s katerimi edino utemeljuje tudi ustavno pritožbo, v postopku pred sodišči ni izčrpal po vsebini. Sicer pa pritožnik tudi v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da bi te očitke v predlogu za dopustitev revizije uveljavljal in da se Vrhovno sodišče do njih ne bi opredelilo. Očitno je torej, da pritožnik ni materialno izčrpal pravnih sredstev. Zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Tretji odstavek 86. člena ZPP ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je svoj pravni interes za pobudo utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Marijan Pavčnik je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-76/19 z dne 6. 3. 2019, 4. točka obrazložitve.

[2]Tako Ustavno sodišče med drugim v sklepih št. U-I-263/08 z dne 23. 9. 2009 in št. U-I-32/11 z dne 24. 2. 2011.