Jedro

Obnova po uradni dolžnosti se lahko začne, če to zahteva javni interes. V interesu stranke pa ni mogoče uradoma obnavljati postopka. Dejstvo je, da v tem primeru ne gre za javni interes, ampak za zasebni interes (izdaja lokacijskega dovoljenja za tenis igrišče A.A. in B.B.), kar pomeni, da tožena stranka ni imela zakonskih pogojev za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti, kot je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor številka 35107-1/2014-8-00641116 z dne 3. 7. 2014, se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je pod točko 1 izreka odločeno, da se pritožbeni postopek zoper sklep Upravne enote Žalec, št. 35102-434/95-52 z dne 21. 1. 2014, ki se je končal z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35107-1/2014-2-0064116 z dne 27. 5. 2014, po uradni dolžnosti v celoti obnovi. Točka 2 izreka določa, da se zadrži izvršitev odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35107-1/2014-2-00641116 z dne 27. 5. 2014. Točka 3 določa, da stroškov postopka ni. V obrazložitvi tožena stranka razlaga ves postopek izdaje lokacijskega dovoljenja številka 35102-434/95-04/ŠD z dne 22. 6. 1995 investitorjema A.A. in B.B., za gradnjo tenis igrišča za lastne potrebe, na zemljišču parc. št. 15/4 k.o. … Mejaši zemljišča C.C., D.D. (tožnika v tem sporu) in E.E., ki so sodelovali v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, so 1. 7. 1998 vložili predlog za njegovo obnovo. V nadaljevanju navaja izdajo več upravnih odločb, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Potem, ko je bila vročena odločba tožene stranke z dne 27. 5. 2014, je prvostopni organ pridobil nove dokaze o oddaji pisemske pošiljke RR 14153 3510 SI, ki dokazujejo, da je bila pritožba C.C., D.D. in E.E. zoper odločbe UE Žalec št. 351-434/95-48 z dne 27. 12. 2013, ki je bila odvetnici vročena 30. 12. 2012, vložena 8. januarja 2014 in ne 7. januarja 2014, kot je bilo upoštevano v odločbi tukajšnjega organa. To pomeni, da je bila pritožba vložena naslednji dan po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka, torej prepozno.

2. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda odločba o predmetni upravni stvari. Tukajšnji organ je pri preizkusu formalnih pogojev ugotovil, da je odločba, ki je predmet obnove postopka dokončna (gre za drugostopenjsko odločbo, zoper katero pritožba ni dovoljenja in je bila vsem strankam vročena dne 5. 6. 2014). Nadalje je ugotovil, da je bila celotna zadeva (vključno z novima dokazoma), tukajšnjemu upravnemu organu s strani prvostopnega organa odstopljena oziroma poslana dne 18. 6. 2014, s postopkom (poslal dokaze strankam v izjasnitev), pa je tukajšnji organ pričel dne 26. 6. 2014. Tako je zadoščeno 30-dnevnemu subjektivnemu roku iz 1. točke 1. odstavka 263. člena ZUP in pogoju pravočasnosti. Ker se na podlagi 1. odstavka 261. člena ZUP lahko začne obnova po uradni dolžnosti (za pa v konkretnem primeru gre), je zadoščeno tudi pogoju, da je predlog podala upravičena oseba (v tem primeru je ta „upravičena oseba“ upravni organ).

3. Kot že zgoraj navedeno, je prvostopni organ po izdaji in vročitvi odločbe tukajšnjega organa v zvezi s pritožbo zoper sklep UE Žalec - pridobil dva nova dokaza, ki potrjujeta prepozno vložitev pritožbe zoper odločbo prvostopnega organa, z dne 23. 12. 2013. Dokaz št. 58/1 je bil sicer pridobljen dne 10. 6. 2014, vendar potrjuje dejstvo, ki se je zgodilo dne 8. 1. 2014 (vložitev pritožbe dne 8. 1. 2014 in ne 7. 1. 2014 kot je upoštevano v odločbi, ki je predmet obnove); zraven je še fotokopija gotovinskega računa št. 1312778, z dne 8. 1. 2014. Ta drugi dokument (spisni št. 58/2) je že obstajal v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove postopka, vendar se zanj takrat ni vedelo. Glede na navedeno, je oba dokumenta skupaj potrebno obravnavati kot nova dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP, kar bi pripeljalo do drugačne odločitve v zadevi. V tem primeru datum vložitve pritožbe odločilno vpliva na obravnavo celotne pritožbene zadeve, ki traja že izjemno dolgo časa. Glede na navedeno, je torej izpolnjen pogoj po izkazanem vsaj enem razlogu za obnovo postopka iz 260. člena ZUP.

4. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Stranke so bile na eni strani A.A. in B.B. in na drugi stranke C.C., D.D. in E.E. Razlog za obnovo postopka ni podala nobena stranka postopka, prvostopni organ tožene stranke, pa ne more biti predlagatelj obnove postopka. Sklicuje se na javni interes in javno korist, ki se uporabljata kot sinonima. Navajata predpise, v katerih je vsaj delno naveden oziroma opredeljen javni interes.

5. Ni izpolnjen še drug kumulativni pogoj, ki mora biti izpolnjen po določbah 260. člena ZUP. Tožena stranka se sklicuje, da gre za obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP - nov dokaz. Obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP lahko predlaga le stranka postopka. Tako je odločilo sodišče tudi v primeru II U 422/2011. Ni podan pogoj za obnovo postopka po uradni dolžnosti, zato je odločitev tožene stranke procesno napačna. Pravočasnost pritožbe, ki je v obravnavanem primeru sporna, je procesna predpostavka, zato je treba pritožbo najprej preizkusiti ali je pravočasna in če jo je vložila upravičena oseba. Tožena stranka je reševala pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, kar pomeni, da je odločala o pritožbi z povsem procesnega razloga in ne na podlagi dokazov, ki so bili v spisu in bi lahko tožena stranka sama po uradni dolžnosti opravila poizvedbe, kot jih je opravil prvostopni organ. Ker je prvostopni organ po vrnitvi spisa sam pridobival dokaze, pa ti dokazi ne morejo predstavljati novega dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Poudarjata, da morebitnih napačnih pritožbenih odločitev ni mogoče popravljati skozi obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, ker bi takšna nedopustna razlaga grobo kršila pravno varnost državljanov in s tem tudi načelo iz 2. člena Ustave RS. Predlagata, da se tožbi ugodi in se sklep tožene stranke odpravi. Predlagata tudi povrnitev vseh stroškov postopka, ki jih stroškovno specificirata.

6. Tožena stranka na tožbo vsebinsko ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. 261. člen ZUP določa v prvem odstavku, da lahko obnovo upravnega postopka predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. V spornem primeru gre za odločitev tožene stranke, da se pritožbeni postopek zoper sklep Upravne enote Žalec, št. 35102-434/95-52 z dne 21. 1. 2014, ki se je končal z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35107-1/2014-2-00641116 z dne 27. 5. 2014, po uradni dolžnosti v celoti obnovi. Razlog za obnovo tega pritožbenega postopka sta nova dokaza (poizvedba o oddani pisemski pošiljki RR 14153 351 0 SI št. 13.4./10-3847/1-14 z dne 9. 6. 2014, izdana s strani Pošte Slovenije in fotokopija gotovinskega računa št. 1312778 z dne 8. 1. 2014), ki ju je pridobil upravni organ prve stopnje, jih poslal v izjasnitev strankam in odstopil zadevo toženi stranki v 30. dnevnemu roku v nadaljnje poslovanje. Samo dejstvo, da je ta dva dokaza pridobil upravni organ, ki je odločal na prvi stopnji, pomeni, da je dokazna sredstva pridobil nekdo, ki ni bil stranka v postopku izdaje tega akta. Upravni organ je o strankinih zahtevah odločal le kot uradni organ. Obnova po uradni dolžnosti se lahko začne, če to zahteva javni interes. V interesu stranke pa ni mogoče uradoma obnavljati postopka. Dejstvo je, da v tem primeru ne gre za javni interes, ampak za zasebni interes (izdaja lokacijskega dovoljenja za tenis igrišče A.A. in B.B.), kar pomeni, da tožena stranka ni imela zakonskih pogojev za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti, kot je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.

9. Glede na to, da navedeni pogoj obnove postopka (upravni organ ni stranka), ni izpolnjen (ta mora biti izpolnjen poleg verjetno izkazanega obnovitvenega razloga in pravočasnosti), je sodišče na podlagi 65. člena ZUS-1, izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo, glede na to, da narava stvari to dopušča in podatki postopka dajejo za to zanesljivo podlago.

10. Sodišče je odločalo po sodniku posamezniku na podlagi tretje alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

K točki II izreka:

11. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopala pooblaščena odvetniška družba, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.