U-I-8/02 -8

9. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Plantariča iz Ljubljane na seji dne 9. septembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov (Uradni list RS, št. 13/90) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija Pravilnik o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov (v nadaljevanju Pravilnik).

Zatrjuje, da je Javno podjetje Žale (v nadaljevanju JP Žale) s Pravilnikom prekvalificiralo družinski grob v povečan grob, to je v prostor, ki je enak znesku najemnine za enojni grob, pomnoženo s številom možnih pokopov, oziroma, da je sicer klasični grob prekvalificiralo v žarni grob. S to enostransko vsiljeno metodologijo, ki naj bi jo sprejelo brez njegovega soglasja in brez predhodnega obvestila, naj bi ceno svojih storitev na istem grobnem prostoru povečalo za 600%, s čimer naj bi kršilo 74. člen Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list št. 20/98 in nasl. - ZVPot.) S tem dejanjem naj bi JP Žale izničilo že obstoječe pravice ter kršilo ustavna načela pravne države in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). JP Žale naj bi kršilo tudi 41. člen ZVPot, ker zahteva, da potrošniki letno najemnino (obdobje od 01. 01 do 31. 12.) plačajo že 31. marca. Dalje zatrjuje, da JP Žale sploh ni lastnik zemljišča na pokopališču Vič ter da z JP Žale ni nikoli sklenil najemne pogodbe (ki jo zahteva drugi odstavek 3. člena Pravilnika), zato naj bi bili računi za plačilo, ki mu jih izstavlja podjetje, nezakoniti. Navaja tudi, da je izstavljene račune že večkrat reklamiral in zavrnil, ker ne vsebujejo podrobne specifikacije stroškov. JP Žale naj bi izkoriščalo svoj monopolni položaj in njegove dopise ignoriralo. Nepravilno izstavljene račune naj bi bil prisiljen plačati, ker mu JP Žale sicer grozi z uničenjem nagrobnega spomenika.

B.

Izpodbijani pravilnik, ki določa način oddajanja grobov v najem, pripravo grobov in vzdrževanje grobov na pokopališčih na območju ljubljanskih občin, je leta 1990 sprejel Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze na podlagi 21. in 22. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 29/90 in nasl. - v nadaljevanju ZPPDUP). Navedeni zakon ureja pokopališko in pogrebno dejavnost, ki obsegata pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanje prostorov za grobove v najem.

Na podlagi 2. člena ZPPDUP v povezavi z določbami Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS) sta pokopališka in pogrebna dejavnost opredeljeni kot obvezni lokalni gospodarski javni službi.[1] Način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti kot obvezne lokalne gospodarske službe ob upoštevanju določbe 3. in 7. člena ZGJS predpiše občina z odlokom. Mestna občina Ljubljana je v šesti alineji prve točke 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 101/2000 - v nadaljevanju Odlok) določila, da se pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč zagotavlja v javnem podjetju (v obravnavanem primeru je to JP Žale). V skladu z določbami ZGJS ustanovitelj javnega podjetja (v obravnavanem primeru Mestna občina Ljubljana) določa posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin ter odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin (25. člen ZGJS). Tudi v 5. členu Odloka je določeno, da o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin odloča ustanovitelj javnega podjetja.

Glede na navedeno v prejšnji točki se pavšalni očitki pobudnika o oderuški prisiljeni monopolni metodologiji, ki naj bi jo JP Žale določilo z izpodbijanim Pravilnikom, s čimer naj bi izničilo že obstoječe pravice ter kršilo ustavna načela pravne države in EKČP, oziroma o kršitvi 74. člena ZVPot, izkažejo kot neutemeljeni.

Po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku ustavnosodne presoje ocenjuje ustavnost in zakonitost predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. V okviru postopka presoje predpisa ne more ocenjevati pravilnosti oziroma zakonitosti ravnanj JP Žale pri izvajanju predpisov. To je lahko predmet varstva v postopku pred pristojnim sodiščem, pod pogoji iz členov od 50 do 60 ZUstS, pa tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ustavno sodišče se zato v obravnavani zadevi ni spuščalo v presojo trditev pobudnika, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonito ravnanje JP Žale (zahteva po plačilu letne najemnine že 31. marca, neobstoj najemne pogodbe, izstavljanje računov brez podrobne specifikacije stroškov). Ustavno sodišče se v okviru presoje predpisa tudi ne more spuščati v vprašanje določanja zvrsti groba v konkretnem primeru in v primernost določenega števila možnih pokopov v povečanih grobovih.

Ker je pobuda iz razlogov, ki jih navaja pobudnik, očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

ZPPDUP v 2. členu opredeljuje pokopališko in pogrebno dejavnost (pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanje prostorov za grobove v najem) kot komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena. Z uveljavitvijo ZGJS je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem zagotavljanja materialnih javnih dobrin. Sistem gospodarskih javnih služb je nadomestil dotedanji sistem dejavnosti posebnega družbenega pomena. ZGJS je v prvi alineji prvega odstavka 68. člena določil, da se dejavnosti, ki so bile v trenutku njegove uveljavitve z zakoni ali z občinskimi odloki določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture, do določitve gospodarskih javnih služb s področnimi zakoni, štejejo za gospodarske javne službe. Na tej podlagi sta tudi pokopališka in pogrebna dejavnost opredeljeni kot obvezni lokalni gospodarski javni službi, saj novi zakon, ki bi na novo opredelil obseg javne službe v okviru pokopališke in pogrebne dejavnosti, še ni bil sprejet.