Jedro

Zakonodajalec je dal sodišču splošno pooblastilo, da izreče katerokoli začasno odredbo, s katero lahko doseže začasno varstvo koristi otroka.

Naloga v obravnavani začasni odredbi (predaja otroka očetu in vrnitev k mami se opravita na centru za socialno delo, oče pa mora pred stikom na centru v prisotnosti strokovne delavke opraviti alkotest) je skladna z zakonskimi nalogami in družbeno vlogo centra za socialno delo.

Sodišče ni tisto, ki odloča o pristojnosti centra za socialno delo, v obravnavani začasni odredbi je določilo le kraj, na katerem pride do predaje otroka in način predaje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče v tem nepravdnem postopku obravnava predlog za razvezo zakonske zveze predlagateljice in nasprotnega udeleženca ter za zaupanja njunega štiriletnega sina v varstvo in vzgojo, ureditev stikov ter določitev preživnine.

2. S sklepom II N 873/2022-6 z 9. 6. 2022 je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je (v za odločanje v pritožbenem postopku odločilnem delu) določilo, da stiki med nasprotnim udeležencem in dečkom potekajo dvakrat mesečno pod nadzorom Centra za socialno delo X. Ugotovilo je namreč, da dečka stiki brez nadzora ogrožajo zaradi očetovega uživanja alkohola; oče je v alkoholiziranem stanju izrazito nepredvidljiv in neodgovoren, zdravljenje alkoholizma v PB pa ni bilo uspešno.

3. Po izteku devetih mesecev je sodišče prve stopnje (na podlagi skrbnih in popolnih poročil centra za socialno delo) ugotovilo, da so bili stiki pod nadzorom uspešni, za dečka prijetni in koristni, oče se je trudil. Zaključilo je, da je stike torej treba ohranjati. Ker je hkrati v veljavi ukrep po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), na podlagi katerega je (med drugim) očetu 12 mesecev prepovedano približevati se sinu, pa jih je treba tudi urediti.

4. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom II N 873/2022 s 7. 4. 2023 odločilo, da stiki potekajo vsako drugo sredo, v prisotnosti dedka (predlagateljičinega očeta), predaja otroka očetu in vrnitev k mami se opravita na centru za socialno delo; oče pa mora pred stikom na centru v prisotnosti strokovne delavke opraviti alkotest. 5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru centra za socialno delo zoper sklep o začasni odredbi s 7. 4. 2023, tako da je omejilo čas veljavnosti začasne odredbe, v preostanku pa ugovor zavrnilo in svoj sklep potrdilo.

6. Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe določb 163., 164. in 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pritožuje Center za socialno delo X. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se stiki dečka z očetom izvajajo v prisotnosti dedka. Oče naj s pred dedkom opravljenim alkotestom izkaže, da ni pod vplivom alkohola, dedek pa stik prepreči, če bi zaznal, da je oče alkoholiziran. Pojasnjuje, da je dedek popolnoma enako kot strokovna delavka centra za socialno delo, torej laično, usposobljen preveriti, ali je oče opravil alkotest. Opozarja, da je bila strokovna delavka centra za socialno delo zaslišana kot priča in ne kot pooblaščenka. Navaja, da iz vseh poročil o poteku stikov pod nadzorom izhaja, da so bili stiki lepi, brez posebnosti, znakov alkoholiziranosti očeta pa ni bilo zaznati. Stiki brez težav potekajo tudi od izdaje sklepa s 4. 7. 2023. Pritožnik meni, da je sodišče nedopustno in v nasprotju z 2. odstavkom 163. člena DZ podaljšalo oziroma zgolj preimenovalo stike pod nadzorom centra za socialno delo. Opisuje zakonsko vlogo strokovnega delavca pri izvajanju stikov pod nadzorom in izpostavlja, da preverjanje alkoholiziranosti ni in ne more biti naloga strokovne službe centra za socialno delo. Po prepričanju pritožnika ne vzdrži obrazložitev, da gre pri tako določenih stikih zgolj za pomoč po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Navaja, da ZSV v 15. členu določa obseg pomoči družini za dom, natančneje pa to ureja Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju pravilnik). Zaključuje, da Center za socialno delo X, tudi ni krajevno pristojen za izvedbo pomoči družini predlagateljice in nasprotnega udeleženca.

7. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo ob pritrjevanju razlogom izpodbijanega sklepa predlaga zavrnitev pritožbe. Nasprotni udeleženec pa na pritožbo ni odgovoril. 8. Pritožba ni utemeljena.

9. Pritožnik pravilno izpostavlja, da je vloga strokovne osebe pri stikih pod nadzorom (ki se v skladu s 163. členom DZ izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je otrok nameščen), urejena v 164. členu DZ. V skladu s to določbo strokovna oseba udeležence stika pripravi na stik; spremlja, ali stik predstavlja za otroka tako psihično obremenitev, da je ogrožen njegov telesni in duševni razvoj in v tem primeru sodišču predlaga spremembo ukrepa; v primeru izdaje začasne odredbe zaradi dolgotrajne prekinitve stikov pa mora tudi s svetovalnim delom pomagati pri ponovni vzpostavitvi stikov. Na podlagi izpodbijane začasne odredbe strokovna oseba centra za socialno delo ni dolžna opravljati ničesar od tega. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje podaljšalo oziroma preimenovalo stike pod nadzorom centra za socialno delo, tako ni utemeljen.

10. V 1. odstavku 162. člena DZ je nekaj začasnih odredb naštetih, a le primeroma. Sicer pa je dal zakonodajalec sodišču splošno pooblastilo, da izreče katerokoli začasno odredbo, s katero lahko doseže začasno varstvo koristi otroka, nedvomno torej tudi začasno odredbo z vsebino, kakršno je pritožbeno sodišče povzelo v 4. točki obrazložitve zgoraj. Da takšna začasna odredba ne bi bila ustrezna za dosego začasnega varstva koristi otroka, pritožnik niti ne trdi. Očitno je, da jo kot takšno sprejemata tudi predlagateljica in nasprotni udeleženec, saj pritožbe zoper sklep ni vložil nihče od njiju. Še več - da je tak način izvedbe stikov dečku v korist, je potrdila pooblaščenka centra za socialno delo na naroku 7. 4. 2023 in ponovno na naroku 10. 7. 2023, pa tudi strokovna delavka centra za socialno delo A. A. na naroku 7. 4. 2023 in ponovno na kasnejšem naroku 10. 7. 2023. Prav takšno izvedbo stikov je v mnenju, ki ga je sodišče prve stopnje sicer pridobilo po izdaji izpodbijanega sklepa, podprl sodni izvedenec za medicino – psihiater. Pritožbeno sodišče torej nima nobenega razloga, da bi podvomilo, da so pogoji za začasno odredbo podani in da je odredba takšna, da varuje koristi otroka.

11. To velja tudi za tisti del izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, ki predvideva, da do predaje dečka in pred tem oprave alkotesta pride v prisotnosti strokovne delavke centra za socialno delo v prostorih Centra za socialno delo X. Sodišče prve stopnje je utemeljeno opozorilo, da je deček na to enoto centra in tamkajšnjo strokovno delavko že navajen. Iz istega razloga in po tistem, ko je ustreznost termina preverilo s strokovno delavko, je sodišče prve stopnje ohranilo popoldanski termin, da se v rutino otroka čim manj posega. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je torej utemeljena tako v dejanskem smislu, kot tudi v pravnem smislu in sledi otrokovim koristim.

12. V skladu s 153. členom DZ morata sodišče in center za socialno delo izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih pravic in koristi. V skladu s 15. členom ZSV pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani in pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju; v skladu s 5. členom (odstavek č) pravilnika pa storitev po principih skupinskega dela z družino, dopolnjeno s tehnikami animiranja, podpore, usmerjanja in pogajanja. Naloga v obravnavani začasni odredbi je torej skladna z zakonskimi nalogami in družbeno vlogo centra za socialno delo.

13. Vprašanje krajevne pristojnosti centra za socialno delo za obravnavo družine (ob neprerekanih trditvah predlagateljice, da je pritožnik najbližji center za socialno delo obema udeležencema postopka in ugotovitvi, da gre za center, pred katerim so v največjo korist otroka že doslej uspešno potekali stiki pod nadzorom), ob odločanju o začasni odredbi ni pravno odločilno. Sodišče ni tisto, ki odloča o pristojnosti centra za socialno delo1, v obravnavani začasni odredbi je določilo le kraj, na katerem pride do predaje otroka in način predaje; a ne glede na to višje sodišče opozarja, da je kriterijev za določitev krajevne pristojnosti centra za socialno delo več.2

14. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

15. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Sklep VSL IV Cp 939/2022. 2 Prim. 81. do 85. člen ZSV.