Jedro

S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika Določilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.

Izrek

I. Pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrneta in se sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdalo kot nadomestni sklep (sklepu o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave) in sklep o dopolnitvi, (1.) pritožbi upnika A. d.o.o. ... zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z dne 23.8.2016 ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, (2.) predlagatelju pa je naložilo dopolnitev predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave tako, da predloži poročilo o finančnem položaju in poslovanju z vsebino iz 1. odstavka 142. člena ZFPPIPP, vključno s cenilnim poročilom o vrednosti sredstev, ocenjeno v skladu z določbo 7. točke 1. odstavka 142. člena ZFPPIPP in načrt finančnega prestrukturiranja z vsebino iz 145. člena ZFPPIPP, in sicer tako, da ločitvene upnike ne obravnava na podlagi določbe 5. odstavka 20. člena ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep sta se upnik S. in dolžnik pravočasno pritožila.

3. Upnik navaja, da se za postopek poenostavljene prisilne poravnave določilo 2. odstavka 128. člena ZFPPIPP ne uporablja niti smiselno, zato je bil izpodbijani sklep sprejet po nepristojnem sodišču. Z izpodbijanim sklepom je bil postopek vrnjen v fazo predhodnega preizkusa. Pri tem se je dolžniku že 23.12.2016 iztekel zakonski nepodaljšljivi rok za predložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Ker je zadeva vrnjena v fazo predhodnega postopka, tudi ni več možen vpogled v vpisnik, upnikom pa je odvzeta pravica do izjavljanja v postopku. Faza predhodnega preizkusa je minila že 23.8.2016, torej pred izdajo sklepa o začetku postopka. Določbe 2. odstavka 128. člena ZFPPIPP tudi ni mogoče uporabiti, ko odločitev o pritožbi neposredno učinkuje na že objavljene vpise zaznamb in objav v sodnem registru in na AJPES. Dolžnikov predlog za začetek postopka je treba zavrniti. Že upnik A. d.o.o. je zatrjeval in dokazoval položaj ločitvenega upnika, tudi pritožnika je dolžnik uvrstil med navadne upnike, čeprav ima svojo terjatev v celoti zavarovano. Dolžnikova izjava ni bila resnična, zato bi bilo treba dolžnikov predlog poenostavljene prisilne poravnave zavrniti. Z ločitvenima upnikoma se dolžnik ni dogovarjal za prestrukturiranje. Pri tem pa postopek poenostavljene prisilne poravnave na zavarovane terjatve ne učinkuje. Takšna pomanjkljivost je neodpravljiva. Sodišče dolžniku tudi ni naložilo poprave nepopolnega poročila in načrta, temveč mu je po več kot treh mesecih od začetka postopka naložilo vsebinsko spremembo. 2. točko izreka pa izpodbija sedaj, ko še ima položaj navadnega upnika, saj tega kasneje ne bo več mogel. Ta interes mu daje tudi dejstvo, da v tem postopku ni mogoče vložiti ugovora proti vodenju postopka. Sodišče bi tudi smelo le formalno preveriti pogoje, ne more pa ocenjevati vsebine dolžnikovega poročila in pravilnosti v njem navedene pravne podlage za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Pri tem je A. d.o.o. vložila tudi predlog za začetek stečajnega postopka, za katerega nadaljevanje je zainteresiran tudi pritožnik.

4. Dolžnik je v pritožbi navedel, da sodišče ni upoštevalo njegove navedbe, da je terjatev upnika A. d.o.o. v celoti nezavarovana zaradi predhodno vpisanih hipotek. Predloženo poročilo je popolno in pravilno, enako tudi načrt finančnega prestrukturiranja. Sodišče je spregledalo določila 142. člena ZFPPIPP. Na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve se ugotovi vrednost premoženja in tem mnenjem ni mogoče odrekati dokazne vrednosti, ta vrednost pa predstavlja prodajno vrednost nepremičnine in vrednost premoženja v smislu 5. odstavka 20. člena ZFPPIPP.

5. Na dolžnikovo pritožbo je odgovoril upnik A. d.o.o., ki je navedel, da postopek prisilne poravnave nima učinka na zavarovane terjatve, prav tako ne morejo glasovati o potrditvi prisilne poravnave upniki zavarovanih terjatev. Dolžnik pa je upnikovo terjatev navedel kot navadno terjatev in s tem želel doseči učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave na njegovo terjatev. Glede na 3. odstavek 213. člena ZFPPIPP pa učinkovanje prisilne poravnave na zavarovano terjatev pride v poštev šele, ko je že opravljeno poplačilo upnikov iz zastavljenega premoženja. S cenitvijo premoženja pa še ne pride do takega položaja. V načrtu pa tudi ni prestrukturiranja zavarovanih terjatev, zato niti ni jasno, kako bi bilo prestrukturiranje sploh lahko uspešno. Cenilno poročilo tudi ni skladno z zakonsko zahtevo. Popolnost poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika je pomembna, ker omogoča upnikom kvalificirano odločitev. Poročilo v zvezi z njegovo ločitveno pravico pa je nepopolno. Seznam ločitvenih upnikov ni popoln, kar velja tudi za seznam navadnih terjatev, nepravilna je tudi bilanca stanja dolžnika. V posledici je nepopoln tudi načrt finančnega prestrukturiranja. Dolžnikov predlog je zato treba zavreči. Izpodbijani sklep je tako pravilen in zakonit, pritožba dolžnika pa neutemeljena. 6. Dolžnik pa je odgovoril na upnikovo izjavo z dne 13.12.2016, vendar pa je bila ta izjava podana pred pritožbo in ni del procesnega gradiva, s katerim se mora ukvarjati višje sodišče, ki presoja le pritožbene trditve.

7. Pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa nista utemeljeni, pritožbi zoper 2. točko izreka pa nista dovoljeni.

8. Višje sodišče ugotavlja, da se je zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z dne 24.8.2016 pritožil le upnik A. d.o.o. Na njegovo pritožbo je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani nadomestni sklep, iz njegovega odgovora na dolžnikovo pritožbo pa je razvidno, da se z izpodbijanim sklepom strinja.

9. S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika, torej upnika, ki se je pritožil zoper sklep o začetku postopka. Zato s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti.

10. Vsekakor pa je dopustno, da nasprotuje izdaji nadomestnega sklepa, zato se je višje sodišče vsebinsko ukvarjalo s tem delom njegove pritožbe.

11. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo s sklicevanjem na 2. odstavek 128. člena ZFPPIPP, ki določa, da če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. To določilo je umeščeno v oddelek 3.7 ZFPPIPP z naslovom Druga pravila postopka in je del 3. poglavja ZFPPIPP z naslovom Skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti. Gre za pravila, ki se v skladu s 45. členom ZFPPIPP uporabljajo za vse postopke zaradi insolventnosti, razen če zakon določa, da se posamezno določilo uporablja samo za posamezno vrsto postopka. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je eden od postopkov zaradi insolventnosti (2. točka 1. odstavka 5. člena ZFPPIPP), torej se ta pravila uporabljajo tudi za ta postopek. Kateri oddelki 3. poglavja ZFPPIPP se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporabljajo, je določeno v 1. odstavku 221.b člena ZFPPIPP – gre za oddelke 3.4, 3.5 in 3.6. V 2. odstavku tega člena je le določeno, katera pravila, ki sicer veljajo za prisilno poravnavo, se smiselno uporabljajo tudi v tem postopku.

12. Glede na navedeno višje sodišče zaključuje, da se določilo 2. odstavka 128. člena ZFPPIPP uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje imelo podlago in pooblastilo za izdajo nadomestnega sklepa, čim je ocenilo, da je pritožba upnika A. upravljanje utemeljena.

13. Pri tem višje sodišče tudi ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo pritožbo za utemeljeno. Strinja se namreč s stališčem, da listine, ki jih je predložil dolžnik, niso sestavljene v skladu z zakonskimi določili, ki jih je v obrazložitvi sklepa navedlo tudi sodišče prve stopnje – poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni izdelano v skladu s 1. odstavkom 142. člena ZFPPIPP in tudi načrt finančnega prestrukturiranja ni sestavljen v skladu s 145. členom ZFPPIPP. Kljub temu, da posebna pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa ni dovoljena in jo je zato treba zavreči, pa mora višje sodišče vseeno presoditi, ali je sodišče prve stopnje pravilno oziroma utemeljeno izdalo sklep o razveljavitvi sklepa o začetku postopka.

14. Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče. Čim višje sodišče ob reševanju pritožbe ugotovi, da je bil sklep o začetku postopka izdan "preuranjeno", ker bi moralo sodišče najprej izvesti postopek v zvezi z dopolnitvijo nepopolnega predloga, kot to izhaja iz 2. odstavka 221.d člena ZFPPIPP, tak sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži opravo ukrepov za dopolnitev nepopolnega predloga. Točno to pa je sodišče prve stopnje z izdajo nadomestnega sklepa tudi storilo – izpodbijani sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave je razveljavilo, hkrati pa je dolžniku naložilo še dopolnitev predloga. S tem torej sodišče prve stopnje nikakor ni prekoračilo pooblastila, ki mu ga daje 2. odstavek 128. člena ZFPPIPP.

15. Iz pritožbe upnika S. niti ne izhaja, da bi upnik uveljavljal, da bi bilo treba pritožbo zoper sklep o začetku postopka zavrniti. Ob tem tudi jasno navaja, da do izdaje izpodbijanega sklepa predložene listine niso ustrezne, kot to zahteva zakon. Nasprotuje pa temu, da je sodišče prve stopnje naložilo popravo oziroma dopolnitev predloga, s čimer se bo postopek zavlekel. Pri tem sicer uveljavlja tudi razlog, da sodišče prve stopnje dolžniku nalaga tudi spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, o čemer pa se višje sodišče zaenkrat še ne bo izreklo, saj pritožba zoper ta del sklepa (zoper njegovo 2. točko) ni dovoljena. Vsekakor pa listine niso sestavljene v skladu s 142. in 145. členom ZFPPIPP, kar zadostuje za presojo, da je sodišče prve stopnje imelo podlago za presojo, da je pritožba utemeljena in je treba postopek vrniti v fazo predhodnega preizkusa predloga in priloženih listin.

16. Dolžnik izdanemu sklepu nasprotuje z navedbami, da so njegovi predlogi in listine ustrezni in zadostni, tudi glede njegove pritožbe pa velja, kot je že zgoraj navedeno glede upnikove pritožbe. Pravilne pa so tudi navedbe upnika A. d.o.o. iz odgovora na pritožbo, iz katerih vsebinsko izhaja, da je namen predložitve listin v skladu z zakonskimi določili ravno v tem, da se upniki seznanijo z dejanskim in resničnim položajem dolžnika, s čimer si lahko ustvarijo jasno stališče v zvezi z glasovanjem.

17. Glede na navedeno pritožbi zoper 1. točko sklepa nista utemeljeni in je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato je višje sodišče pritožbi v tem delu zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbi zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa nista dovoljeni, saj gre za sklep procesnega vodstva, katerega pravilnost se lahko presoja šele ob izdaji končne odločbe (sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ali sklepa o morebitnem zavrženju predloga; 2. odstavek 363. člena in 1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.