Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožniku je bila z inšpekcijsko odločbo prepovedana prodaja piva z dodanim ekstraktom konoplje. V pravdnem postopku je zaradi protipravnega ravnanja upravnih organov od države zahteval plačilo odškodnine: škodo zaradi izgube nepremičnine s prodajo v izvršilnem postopku (211.490,61 EUR) in škodo zaradi izgube opreme za pivovarno (500.000 EUR), oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2005, za škodo zaradi nezmožnosti izkoriščanja intelektualne lastnine (699.110 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2019) in za škodo zaradi izgubljenega dobička 10.236.605,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega izpada dobička od 1. 12. 1998 do 1. 2. 2019, od takrat dalje pa v obliki mesečne rente. Z vmesno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 159/2006 z 11. 12. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 177/2018 s 4. 4. 2018 je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. V sedaj obravnavanem postopku je sodišče njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je njegovi pritožbi delno ugodilo in sodbo v delu glede odškodnine za škodo iz naslova izgube nepremičnine spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo 105.745,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2005. V preostalem delu je njegovo pritožbo zavrnilo.

2.Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje in predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

"1. Ali je sodišče druge stopnje, ki je o škodi iz škodnega dogodka, nastalega z začetkom 26. 11. 1998 in katerega protipravno stanje je trajalo do 1. 6. 2004, materialnopravno pravilno odločalo po določbah Obligacijskega zakonika in ne po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih?

2. Ali je sodišče druge stopnje kršilo pravila pravnomočno razsojene zadeve z zavrnitvijo zahtevkov za materialno škodo za navadno škodo zaradi izgubljene in v izvršbi prodane hiše (za pol vrednosti) in za celotno navadno škodo zaradi izgubljene pivovarne s polnilnico, zaradi izgubljenega dobička od izostanka prihodkov od industrijske lastnine (patenta) in zaradi izgubljenega dobička iz izostanka prihodkov od proizvodnje in prodaje pijače - napitka A?

3. Ali je pritožbeno sodišče v predmetni zadevi pri odločitvi o nepriznanju odškodnine tožniku za drugo polovico vrednosti hiše nepravilno uporabilo materialno pravo?

4. Ali je sodišče kršilo procesno pravo, ker je obravnavalo in sprejelo kot pomembne ugovore tožene stranke glede cenitve pivovarne in polnilnice, izdelane pred pravdo in za potrebe nevezane na pravdni postopek, podane potem, ko je že bilo izdelano mnenje cenilca v sodnem postopku, ki se opira na predhodno cenitev?

5. Ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi kršilo pravila procesnega prava, ker ni popolnoma nič in v nobenem delu, niti v izvidu niti v podatkih, pridobljenih iz izvornih dokumentov in z neposrednim uvidom, upoštevalo listin, cenitev in mnenj pridobljenih s strani tožnika?

6. Ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi kršilo pravila procesnega prava, ker ni uporabilo pravila prostega poudarka pri presoji posamezne vrste škod in njihove višine?

7. Ali je sodišče druge stopnje, ko je sledilo sodišču prve stopnje o izostanku t. i. "resne analize stanja trga", kot razlog zavrnitve zahtevkov, kršilo pravila procesnega prava?

8. Ali je sodišče uporabilo pravilno materialno pravo, ko je postavilo lastna pravila dokazovanja materialne škode zaradi izgube pivovarne in polnilnice in postavilo določenim dokazom višjo vrednost?

9. Ali je sodišče pri odločitvi o nepriznanju odškodnine za vrednost pivovarne in polnilnice nepravilno uporabilo materialno pravo?

10. Ali je sodišče kršilo procesno pravo, ker ni obravnavalo in sprejelo cenitve B. B. z dne 15. 1. 2019 pri odločitvi o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička od pravic industrijske lastnine (patenta)?

11. Ali je sodišče ravnalo materialnopravno pravilno, ker je škodo iz naslova dobička od pravic intelektualne lastnine zavrnilo?

12. Ali je sodišče kršilo procesno pravo, ker pri ugotavljanju izgubljenega dobička od proizvodnje in prodaje napitka MJ ni uporabilo prostega preudarka?

13. Ali je sodišče druge stopnje z zavrnitvijo zahtevka za škodo iz naslova dobička od proizvodnje in prodaje napitka kršilo materialno pravo?"

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

5.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: