Jedro

Ob po sodišču prve stopnje ugotovljenem, da je v času prekrška trajal interval rdeče luči na semaforju neobičajno dolgo, da semafor deluje na podlagi zanke, pri čemer vozniki na to niso opozorjeni, storilec pa se je na glavno cesto vključil previdno in počasi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za prekršek neznatnega pomena, saj je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, pri njem pa ni nastala nobena škodljiva posledica. Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je semafor v času prekrška pravilno deloval, pa se pritožbeno sodišče pridružuje tudi razlogom sodišča prve stopnje, da posebne okoliščine kažejo na to, da postopek zoper storilca ne bi bil smotrn.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) ugodilo in izpodbijani plačilni nalog (PN) Policijske postaje Celje, št. 0000124236626 z dne 9. 2. 2022, spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 9. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo, ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2.Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zaradi odločitve o sankciji po 1. in 4. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN z dne 9. 2. 2022 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po desetem odstavku 99. člena ZPrCP, pri tem pa v opisu dejanja prekršek konkretiziral z očitki, da je storilec tega dne ob 18.40 uri, ko se je kot voznik osebnega avtomobila v neposredni bližini objekta na naslovu Pleteršnikova ulica 1 v Celju pripeljal do semaforiziranega križišča, kjer je za smer njegove vožnje takrat na semaforju gorela rdeča luč, zmanjšal hitrost svoje vožnje, nato pa počasi, kljub prižgani rdeči luči na semaforju, zapeljal mimo semaforja in se z vozilom vključil na prednostno cesto - ulico XIV. divizije ter z vožnjo nadaljeval v smeri Ceste v Laško v Celju. Za navedeni prekršek mu je prekrškovni organ izrekel globo 250,00 EUR in tri kazenske točke (KT).

5.Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju storilca v ZSV, da je na zeleno luč čakal skoraj 10 minut, nato pa ocenil, da je semafor pokvarjen ter previdno in počasi zapeljal na glavno cesto, dopolnilo dokazni postopek ter pri tem z gotovostjo ugotovilo: (-) da semafor, na katerem je storilec čakal, deluje na podlagi zanke, na kateri se je potrebno z vozilom ustaviti, saj sicer do detekcije ne pride, (-) da so zanke vidne samo v asfaltu, kot črte na tleh, (-) da nikjer ni oznake, da gre za zanko in na kakšen način ta deluje, (-) da sicer okvar semaforja v času prekrška glede na dopis vzdrževalca ni bilo zaznati, vendar pa sistem v okviru nedelovanja zanke, okvare semaforja ne bi zabeležil, (-) da je bil interval delovanja semaforja neobičajno dolg ter (-) da se je storilec na glavno cesto vključil previdno in počasi.

Glede na ugotovljene okoliščine je zaključilo, da je prekršek storjen v posebno lahkih okoliščinah, škodljiva posledica pa ni in ne bo nastala, zato gre za prekršek neznatnega pomena. Ker posebne okoliščine kažejo na to, da postopek zoper storilca ne bi bil smotrn, ga je na podlagi 9. toke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

6.Po 6.a členu ZP-1 se za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna.

Skladno z 9. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 lahko sodišče izda sodbo, s katero se postopek ustavi, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn.

7.Prekrškovni organ v pritožbi napada zaključek sodišča prve stopnje, da postopek zoper storilca ne bi bil smotrn, ter izpodbijani sodbi očita, da je sama s seboj v nasprotju, ker je pred tem zaključkom sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo storilca, policista, predstavnika družbe Elektrosignal ter pridobivalo pisno dokumentacijo.

Sodba je obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Razlogi glede ustavitve postopka po 9. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 so navedeni v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ter so jasni in razumljivi.

Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je sodišče dopolnjevalo dokazni postopek, pa tudi ne vpliva na pravilnost zaključka o smotrnosti postopka zoper storilca, saj brez dopolnitve dokaznega postopka okoliščin v zvezi s prekrškom neznatnega pomena in nesmotrnostjo postopka zoper storilca sodišče prve stopnje ne bi moglo ugotoviti.

8.Ob po sodišču prve stopnje ugotovljenem, da je v času prekrška trajal interval rdeče luči na semaforju neobičajno dolgo, da semafor deluje na podlagi zanke, pri čemer vozniki na to niso opozorjeni, storilec pa se je na glavno cesto vključil previdno in počasi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za prekršek neznatnega pomena, saj je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, pri njem pa ni nastala nobena škodljiva posledica. Ob tem, ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je semafor v času prekrška pravilno deloval, pa se pritožbeno sodišče pridružuje tudi razlogom sodišča prve stopnje, da posebne okoliščine kažejo na to, da postopek zoper storilca ne bi bil smotrn.

Pritožba se vsled obrazloženemu neutemeljeno zavzema za uporabo 21. člena ZP-1 in zato tudi neutemeljeno očita, da bi sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine prekrška storilcu moralo izreči opomin.

9.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).