Jedro

V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni konkretizirano odzvala, čeprav je to možnost imela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.530,00 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo (I.) zaradi delnega umika tožbe za plačilo zneska 87.155,47 EUR postopek v tem delu ustavilo, (II.) toženi stranki naložilo plačilo zneska 13.735,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 11.971,98 EUR od 10. 1. 2019 do plačila, v presežku, za plačilo zneska 48,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2019 do plačila pa tožbeni zahtevek zavrnilo ter (III.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.381,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka do plačila.

2. Zoper II. točko izreka se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožena stranka. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev sodbe v izpodbijani II. točki izreka ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, to je, da tožeči stranki vtoževani znesek dolguje na podlagi pravnomočno sodno odpovedane najemne pogodbe. V postopku na prvi stopnji ni ugovarjala niti višini posameznega vtoževanega računa, pač pa je navajala, da računov ni poravnala, ker so nespecificirani v smislu nujnih sestavin računa, kot to zahteva 84. člen ZDDV-1. Ta razlog neplačila vtoževane terjatve ponavlja tudi v pritožbi z navedbami, da računi niso popolni, ker ne vsebujejo vseh zahtevanih postavk iz navedenega člena ZDDV-1. Glede na to, da je na te navedbe podrobno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, se višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe, kot so navedeni v 9. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe in ki ne potrebujejo dodatne obrazložitve .

6. V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni konkretizirano odzvala, čeprav je to možnost imela. Tudi s ponavljanjem dotedanjih navedb v pritožbenem postopku ne more izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Ker drugih pritožbenih navedb ni podala, višje sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.